Nekdanji prvi mož Patrie zahteva odškodnino od države

Medtem ko se na finskem sodišču danes zaključuje sojenje v zvezi s prodajo osemkolesnikov finske Patrie Sloveniji, je eden od obtoženih, nekdanji generalni direktor Patrie Jorma Wiitakorpi od finske države na sodišču zahteval odškodnino zaradi dolgotrajnega sodnega procesa, in sicer v višini 6500 evrov.

Kot poroča finska tiskovna agencija STT, Wiitakorpi svojo zahtevo utemeljuje s tem, da se je sodišče v finski Hämeenlinni odločilo sojenje zaradi afere Patria v Sloveniji združiti s sojenjem zaradi podobne afere na Hrvaškem, zaradi česar se bo vse občutno zavleklo, povzema avstrijska tiskovna agencija APA.

Sojenje zaradi obtožb o podkupovanju v Sloveniji se bo namreč predvidoma formalno zaključilo še danes, nato pa se bo verjetno decembra nadaljevalo s povezanim primerom za Hrvaško. Hrvaški del naj bi se nato končal nekje februarja ali marca, sodba pa naj bi bila znana konec pomladi ali v začetku poletja.

Sodbe bodo tedaj izrečene za vse obtožene - tudi za Wiitakorpija in glavnega finančnega direktorja Patrie Kaija Nurmija, ki sicer nista obtožena v hrvaškem delu sojenja.

V hrvaškem delu so namreč med skupaj šestimi obtoženimi trije iz slovenskega procesa - nekdanji izvršni podpredsednik Patrie Vehicles Heikki Hulkkonen, zastopnik Patrie za Slovenijo Reijo Niitynen ter njen direktor prodaje Tuomas Korpi.

Vztrajajo, da s prodajo oklepnikov ni bilo nič narobe

Predstavniki Patrie naj bi pri prodaji 84 osemkolesnikov Hrvaški v vrednosti 112 milijonov evrov izplačali za 1,5 milijona evrov podkupnin hrvaškim predstavnikom. Med njimi naj bi bil celo bivši hrvaški predsednik Stipe Mesić.

V slovenskem delu je že prejšnji petek svoje zaključne besede podal Hulkkonen, v četrtek pa so mu sledili še Wiitakorpi, Niitynen in Korpi. Danes sta bila na vrsti še Nurmio in samo podjetje Paria Vehicles.

Vsi so obtoženi podkupovanja javnih uslužbencev v Sloveniji oziroma oseb, ki so vplivale na nakup 135 osemkolesnikov za Slovensko vojsko za 278 milijonov evrov leta 2006. Vsi tudi vztrajajo, da s prodajo oklepnikov v Sloveniji ni bilo nič narobe.

Poleg izrekanje še zadnjih zaključnih besed naj bi danes opravili tudi razpravo o kaznih za obtožene, a le za Wiitakorpija in Nurmija, ki nista del procesa o prodaji oklepnikov Hrvaški. Tožilec Jukka Rappe je že napovedal, da bo vztrajal pri zahtevanih kaznih dveh let in pol zapora za Wiitakorpija in leto dni pogojne zaporne kazni za Nurmija.