"Ljudje naj povejo na terenu ali mi zaupajo ali ne," je ob napovedi odstopa poudaril Šarec. Kot je dejal, tudi prejšnja vlada z močno največjo vladno stranko ni bila sposobna izvesti kakšnih korenitih sprememb. Predčasne volitve bodo po njegovih besedah pokazale, ali je podpora, ki jo imajo v javnosti sodeč po anketah, realna ali ne. "Veste, da nikoli nisem dal veliko na ankete. Vladi kažejo 50-odstotno podporo, vendar ne morem vedeti, ali je to prava podpora ali ne, kajti s 13 poslanci in s to koalicijo in situacijo v DZ pričakovanj ljudi ne morem izpolniti," je bil jasen.

"Če bomo šli na volitve, če bo ta volja, sva o tem govorila že s predsednikom SMC Zdravkom Počivalškom, da bi se povezali in bi šli skupaj, zato, da vam ne bo treba ugibati, kaj se v zakulisju dogaja," je še povedal premier in dodal, da sodelovanje na volitvah poleg SMC ponuja tudi drugim lokalnim listam, iniciativam in vsem, ki bodo z njim zainteresirani iti na volitve. Zaveda se, da bo po njegovem odstopu takoj "začela delovati parlamentarna kuhinja in se bo začela oblikovati nova vlada". Bi bilo pa po njegovih besedah tako do državljanov kot do samih sebe najbolj pošteno, "da gremo na predčasne volitve in ljudje povedo, ali mi zaupajo".

Premier je sicer v današnji izjavi povzel preteklo leto in pol delovanja njegove vlade. Kot je dejal, jih je 13. septembra 2018, ko so prevzeli vlado, na mizi čakalo kar nekaj problemov in pri tem naštel pogajanja s sindikati. Pozneje so se lotili priprave proračunskih dokumentov za 2020 in 2021. "Vmes smo seveda tudi izvedli davčno optimizacijo in sprejeli razbremenitev regresa, kar je ugodno vplivalo na domačo potrošnjo in zagotovo so imeli ljudje neposredno več v denarnici," je izpostavil.

Dodal je, da so več sredstev namenili za socialne transfere, lotili pa so se tudi drugih ukrepov, pri čemer je navedel izboljšanje stanja v policiji. Izpostavil je uspešno razdolževanje države, pri čemer je dejal, da sta proračuna za 2020 in 2021 prva, ki imata presežek. "Glede na prejšnje vlade je to dober dosežek," je dejal. Za stabilnost je vlada poskrbela tudi na fiskalnem področju, je dejal Šarec in dodal, da ima Slovenija enega najbolj rigoroznih fiskalnih pravil v EU, ki ga bo treba nujno omiliti.

"Vlada je prekrmarila mnoge čeri in moram reči, da zelo uspešno. Tudi stanje na terenu mi to pove," je pod črto povzel Šarec in dejal, da je ministrski zbor pod njegovim vodenjem zagotovil ukrepe, da država deluje naprej. Obenem pa je dejal, da mu državljani sporočajo mnoge probleme, ki jih je treba rešiti. Po njegovi oceni bi lahko imeli pod streho tudi že volilno zakonodajo, "če bi bilo manj pogajanj in več volje". Med prihodnjimi izzivi je med drugim izpostavil zakon o dolgotrajni oskrbi, prav tako bo čas za vzpostavitev demografskega sklada. "V pripravi je tudi stanovanjski zakon, ki ga moramo nujno sprejeti, če želimo zagotoviti stanovanja mladim," je dejal.

Čaka nas tudi digitalizacija, je napovedal Šarec in opozoril, da bo tista država, ki se v prihodnosti ne bo digitalizirala, ostala v preteklosti. Med perečimi temami so po njegovih besedah tudi podnebne spremembe. Dotaknil se je še infrastrukturnih projektov in povedal, da se je prejšnji teden v Davosu, kjer je potekal Svetovni gospodarski forum, sestal s predstavniki Evropske investicijske banke (EIB), ki so zainteresirani za sodelovanje, "saj vedo, da je Slovenija dežela priložnosti".

Šarec četrti slovenski premier, ki je odstopil

Marjan Šarec je četrti slovenski premier, ki je odstopil. Pred njim so to iz zelo različnih razlogov storili dolgoletni predsednik vlade Janez Drnovšek, prva slovenska premierka Alenka Bratušek in le nekaj mesecev pred koncem mandata Miro Cerar. Objavljamo kronologijo teh odstopov.

2. december 2002 - Janez Drnovšek je s položaja predsednika vlade odstopil približno na polovici mandata po izvolitvi za predsednika države. Položaj predsednika vlade je nato prevzel Anton Rop iz vrst Drnovškove LDS.

4. maj 2014 - Alenka Bratušek, ki je vodenje vlade kot prva slovenska premierka prevzela v turbulentnih političnih razmerah, je odstopila po dobrem letu dni na položaju, in sicer zaradi razkola v lastni stranki. Odstopila je namreč po porazu proti Zoranu Jankoviću v tekmi za vrh Pozitivne Slovenije. S tem je padla tudi celotna vlada, poslanska skupina PS pa se je razdelila na dva dela - enega, naklonjenega Jankoviću, in drugega, naklonjenega Bratuškovi.

14. marec 2018 - Miro Cerar je odstopil le nekaj mesecev pred iztekom mandata. Čeprav so se gospodarske razmere v državi v času njegove vlade izboljšale, so se kopičili tudi problemi, kaplja čez rob pa je bila po Cerarjevih besedah odločitev vrhovnega sodišča, ki je razveljavilo referendum, na katerem so volivci podprli zakon o drugem železniškem tiru Divača-Koper.

27. januar 2020 - Marjan Šarec je odstop utemeljil z oceno, da s temi poslanci in s to koalicijo pričakovanj ljudi ne morem izpolniti, lahko pa jih izpolni po volitvah. Poudaril je, da vlada s temi partnerji ni bila sposobna izvesti kakšnih korenitih ali strukturnih reform. Pozval je tudi k čimprejšnjim predčasnim volitvam.