Jure Leben je v politiki od leta 2012, ko se je zaposlil na kmetijskem ministrstvu. Dve leti kasneje je vstopil v stranko SMC in z nastopom vlade Mira Cerarja zasedel mesto državnega sekretarja na okoljskem ministrstvu. Ker se je predstavljal kot magister znanosti, čeprav naziva ni imel, je odstopil. Leta 2016 je postal državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu, zadolžen za drugi tir. Ker je ustavno sodišče razveljavilo prvi referendum o drugem tiru, je vlada odstopila, Leben pa je bil 2018, v času vlade Marjana Šarca, predlagan za okoljskega ministra. Po petih mesecih so v javnost prišle informacije, da je bila maketa, ki je v Kopru prikazovala potek drugega tira, preplačana in Leben je spet ponudil odstop. Januarja 2020 se je izkazalo, da ni bil med osumljenci v preiskavi. V začetku letošnjega leta je napovedal in maja tudi ustanovil stranko Zelena dejanja. Ne le zagovornik čistega okolja, Leben je tudi strasten kuhar in športnik po srcu. Za besedo smo ga ujeli minuli konec tedna, ko se je mudil v Kopru.
NAZADNJE GA JE ODNESEL DRUGI TIR, V POLITIKO SE VRAČA S SVOJO STRANKO: "Da nočem povezovati zelenih? S kom pa?"
Slovenija
Če vprašamo javnost, kdo je Jure Leben, bo večina potegnila na plano afero z maketo v Kopru, zaradi katere ste odstopili z mesta ministra za okolje. A verjetno je Jure Leben še vse kaj drugega, kot zgolj politik.
Star sem 40 let, v mladosti sem se aktivno ukvarjal s košarko in dobil športno štipendijo v Ameriki, kjer sem končal diplomo iz ocenjevanja in ukvarjanja z okoljem. V Angliji pa sem končal dva magistrska študijska programa s področja varovanja okolja.
Sem ambasador v Evropskem podnebnem paktu (Eurpean Climate Pact) in si z vsakim dejanjem, v vseh življenjskih okoliščinah prizadevam za zaščito okolja.
Moja strast je kuhanje in ponosen sem, da z ženo večino hrane pridelava doma, da gojiva rastline iz avtohtonih slovenskih semen. Velik del življenja sem živel v tujini, pri sošolcih z univerze in v košarkarskih klubih pa sem se imel priložnost naučiti kuhati po receptih iz različnih kuhinj sveta.
Letos smo s prijatelji in ob veliki podpori družine ustanovili novo zeleno stranko Slovenije, Stranko Zelenih dejanj – Z.dej. Ustanovili smo jo zato, ker si v naši državi želimo živeti bolje. Pripravljen sem na izzive, znam delati pod pritiskom in uživam v novih izkušnjah, zato verjamem, da lahko pomagam soustvariti boljši jutri za nas in naše prihodnje generacije.
Se vam zdi realno pričakovati, da se zelena stranka na naslednjih državnozborskih volitvah prebije čez parlamentarni prag?
Zelene stranke nimamo niti v parlamentu niti v vladi. Ravno zaradi te izjave so me že zelo napadali, ker da nočem povezovati zelenih strank v Sloveniji. S kom pa naj jo povezujem? Z državnim sekretarjem Čušem iz stranke Zeleni Slovenije, ki sedi na MGRT (op. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo)?
Slovenkam in Slovencem bom ponudil novo zeleno stranko, ki pa bo na presenečenje mnogih imela drugačen program kot evropski zeleni. Verjamem namreč, da lahko obstanemo le, če zagotavljamo ravnovesje med okoljem, človekom in razvojem. Če kateremukoli od teh treh stebrov damo prednost, bo naše sobivanje padlo. Naša politika bo zato temeljila na sožitju in sobivanju, predvsem pa bo zelo praktična. Tudi sam poskušam biti čim bolj dejaven na terenu in v lokalnem okolju, predvsem na tistih področjih, kjer nevladne organizacije same ne bodo zmogle izpeljati boja do konca.
Na čigav glas računate?
Ljudje morajo sami oceniti, ali mislim zeleno. Menim, da tega ni dobro soditi po tem, kakšen avto vozim, saj iz vasi, kjer živim, v zimskih razmerah hčerke ne morem v šolo pripeljati z električnim kavalirjem. Naj me sodijo po projektih, v katerih sem sodeloval, med njimi tudi za zaščito Mure. Želim, da me ne ocenjujejo na način "rekla, kazala" in ker zaradi velike noge nosim Nike superge številka 50. Želim, da nas ocenjujejo na podlagi dejanj.
Številne nove obraze so v zadnjih letih v slovenski politiki odnesle take ali drugačne afere. Tudi sami ste odstopili z mesta državnega sekretarja, nato še z mesta okoljskega ministra. Tokrat vstopate na politični parket s svojo stranko.
Pripravljen sem na obtožbe o tem, da nisem dovolj dober strokovnjak za okoljsko politiko te moje Slovenije, čeprav imam opravljena dva magisterija na dobrih britanskih univerzah. Kljub napadom se grem politiko, saj ne bom dovolil frackinga v Sloveniji, ker verjamem, da moramo zaščititi vodo, tla in zdravje ljudi. Ne morem biti miren in samo gledati ter biti pasiven – ker tak pač nisem. Sem človek akcije, zato bom poskušal priti nazaj v politično akcijo, dokler nam ne uspe obvarovati okolja in zagotoviti razvoja v pravi smeri v tej naši Sloveniji.
Če se dotaknemo trenutno aktualnih tem – kako bi se lotili situacije s koronavirusom? Zapiranje države – da ali ne? Zagovarjate pogoj PCT ali vidite morda alternativno rešitev?
Za našo stranko je svoboda ena od poglavitnih vrednot, zato zagovarjamo, da tudi odločitev posameznika glede cepljenja mora ostati svobodna. V šolstvu podpiramo samotestiranje in trdno stojimo za stališčem, da morajo šole ostati odprte, saj je šolanje na daljavo v lanskem letu pomembno zaznamovalo celo generacijo otrok in z vnovičnim zapiranjem ter odpiranjem tvegamo, da bomo izgubili še eno šolsko leto. Zagovarjamo tudi ostale ukrepe za preprečevanje širjenja virusa, kot so nošenje maske, razkuževanje, vzdrževanje socialne razdalje, življenje v mehurčkih in prezračevanje. Kar se tiče PCT ukrepov pa menimo, da bi te morala kriti država ali delodajalec. Vsekakor pa bi ukrepe morali sprejemati s trezno glavo in predvsem z zdravo pametjo, ki jo je v vladajoči koaliciji očitno zmanjkalo.
V zadnjem času ste obiskali nekaj okoljsko perečih točk v Sloveniji. Kaj ste ugotovili?
Predvsem to, da je veliko ljudi neslišanih, da potrebe in pobude ljudi iz lokalnih okolij pogosto ne pridejo do Ljubljane. Da je na terenu veliko problemov, ki bi se jih s kančkom dobre volje in posluhom dalo rešiti. Veliko ljudi je z obstoječim stanjem v državi nezadovoljnih, kar se je nenazadnje izkazalo tudi na referendumu o vodi. Veseli me dejstvo, da se je prav pri slednjemu aktiviralo volilno telo mladih in prav v njih vidimo potencial, da bi s svojo energijo in svežim pogledom na svet lahko zadeve s skupnimi močmi premaknili v pravo smer.
Minuli konec tedna ste zeleno združili s športom.
Šport je k sreči eno od tistih področij, ki Slovenijo združuje. Tako smo se tudi ta konec tedna družili in ekipa Z.Dej je sodelovala na trojkah v triatlonu Ironman, ki je bil v nedeljo v Kopru.
Tudi sicer je šport pomemben del mojega življenja. Najprej je bila v ospredju košarka, potem tek in zdaj triatlon. Vesel sem, da smo tudi na Triatlon zvezi naredili korake naprej, zato verjamem, da zapuščam zvezo v dobri kondiciji.
K zeleni politiki in športu gre dodati še eno za vas zelo pomembno področje življenja – družino. Z ženo sta se odločila za posvojitev.
O neplodnosti z ženo nikdar nisva imela težav govoriti. Še posebej zato ne, ker sva v procesu šestih postopkov umetne oploditve ugotovila, da je to za večino ljudi tabu. Midva žal nisva bila pri oploditvi uspešna. Seveda je bilo ob tem kar nekaj žalosti. Potem pa sva našla srečo v majhni punčki iz Gvineje Bissao. Zdaj smo družina že osem let in naše življenje je čudovito.