Kot še dodaja časnik, so na mariborskem tožilstvu prepričani, da je 23-letnik svojo simpatijo hotel umoriti, kar bi mu zagotovo tudi uspelo, če ne bi vpitje napadene študentke doseglo policijske patrulje, ki je bila na obhodu parka, ter mlajše ženske in moškega, ki sta krike bolečine slišala vse do študentskega naselja ob Tyrševi ulici.

Obdolženi naj bi oškodovanko večkrat zabodel v trebuh, jo porezal po obrazu, ušesu, udaril v glavo in ji s kuhinjsko sekiro odsekal palec. Še preden jo je policijska patrulja našla ležati v mlaki krvi, je napadalec kraj zapustil, a se je pozneje vrnil v park, saj je tam pozabil nahrbtnik z osebnimi dokumenti. Policisti so ga prijeli, v policijskem pridržanju naj bi dejanje deloma priznal in preiskovalcem celo povedal, kam je odvrgel morilsko orožje.

Je pa ob koncu sodne preiskave njegov zagovornik Žiga Podobnik dosegel, da je višje sodišče iz kazenskega spisa izločilo obtoženčev mobilni telefon in oblačila, ki so mu jih zasegli v času prijetja, kar naj bi se zgodilo zato, ker naj ga policisti ne bi na pravilen način seznanili, zakaj mu je bila odvzeta prostost, prav tako naj ga ne bi poučili o njegovih pravicah.

Ker je sodišče zahteve za izločitev ostalih dokazov zavrnilo, med temi še vedno ostajata nož in sekira, ki ju je storilec, ko je bežal s kraja zločina, odvrgel v bližnji grm in preiskovalcem dan po napadu na policijski postaji to tudi povedal.

Med dokazi je ostal tudi telefon žrtve, iz katerega izhaja, da jo je v noči na 4. september lani prav osumljeni zvabil v park, in to z zvijačo, da je pri akvariju pustil škatlo s sporočilom zanjo. Motiv obtoženega za strahovit zločin naj bi bilo njegovo ljubosumje, zaradi česar je v preteklosti že vlomil v hišo njene matere in ji poškodoval avtomobil.

23-letnik naj bi se doslej zagovarjal, da je bil v času dejanja neprišteven, a je izvedenec psihiatrične stroke ugotovil, da temu ni bilo tako.