V Nemčijo naj bi samo septembra prišlo od 270.000 do 280.000 beguncev, kar je več kot v celotnem lanskem letu. V nekaterih zveznih deželah, npr. na Bavarskem, že opozarjajo, da so njihovi sprejemni centri polni, vlada kanclerke Angele Merkel pa se je odločila za zaostritev azilne politike. Trenutno stroške begunske krize ocenjujejo na štiri milijarde evrov, medtem ko so za reševanje bank namenili več kot 20 milijard evrov.

Buchova se strinja, da je integracija velikega števila beguncev zagotovo velik izziv za Nemčijo, vendar meni, da bi lahko imelo priseljevanje na srednji in dolgi rok za državo pozitivne učinke. Pomagalo bi ji lahko omiliti učinke demografskih sprememb in staranja prebivalstva. Ključno bo, da migrante izšolajo in jih vključijo na trg dela, je v pogovoru s slovenskimi novinarji prejšnji teden v Ljubljani dejala Buchova.

Škandal v Volkswagnu

Poleg begunske krize nemško javnost v zadnjih dneh precej zaposluje tudi škandal v Volkswagnu, povezan z manipulacijami pri merjenju škodljivih izpustov. Avtomobilska industrija je za Nemčijo zelo pomembna - predstavlja največji industrijski sektor, lani pa je prispevala 20 odstotkov celotnih prihodkov nemške industrije.

Kakšen učinek bo imela ta afera na nemško avtomobilsko industrijo in gospodarstvo, je po mnenju Buchove zaenkrat težko oceniti, prav tako je težko oceniti, kakšne posledice bo imelo nanju ohlajanje kitajskega gospodarstva.

Nizke obrestne mere predstavljao tveganje za finančno stabilnost

Čeprav je ekspanzivna denarna politika v območju evra zaradi zadržanih obetov glede inflacije nujna, bi lahko dolgo trajajoče obdobje nizkih obrestnih mer predstavljalo tveganje za finančno stabilnost, je opozorila. V tej luči v Nemčiji pozorno spremljajo razmere na nepremičninskem trgu. Trenutno sicer ni znakov previsoke rasti cen, ki bi jo spodbujalo kreditiranje za nakupe nepremičnin, je dodala.

Evropska centralna banka (ECB) je marca v strahu pred škodljivo deflacijsko spiralo sprožila program t. i. kvantitativnega sproščanja oz. obsežnega odkupovanja obveznic. Nato se je inflacija nekoliko dvignila, zdaj pa se spet znižuje. Buchova potez ECB ni želela podrobno komentirati, je pa spomnila, da na nizko inflacijo trenutno precej vplivajo nižje cene energentov in surovin. Neposredne grožnje deflacije zato ne vidi.