Enota 35 pripadnikov neeksplodiranih ubojnih teh sredstev ne išče, temveč odstranjuje tista, katerih najdbo državljani sporočijo na 112. Na območjih, kjer iz zgodovinskih virov izhaja, da obstaja velika verjetnost takih sredstev, pa na podlagi vloge občana oz. pravne osebe pregledajo zemljišča z detektorji kovin ter morebitna odkritja odstranijo in uničijo.

Po državi je namreč veliko ostankov različnih neeksplodiranih ubojnih sredstev, ki so ostale po prvi in drugi svetovni vojni, pa tudi vojni za Slovenijo. V Sloveniji so najpogosteje najdene ročne bombe, topovski izstrelki in minometne mine. Največja verjetnost, da bomo naleteli na njih, je na območju severnoprimorske regije, kjer je med prvo svetovno vojno potekala soška fronta.

Največ intervencij državna enota za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi opravi spomladi, ko se začnejo kmetovanje in gradbena dela, med katerimi delavci in kmetje največkrat naletijo na neeksplodirana sredstva.

Če najdemo neeksplodirano ubojno sredstvo ali podoben sumljiv predmet, je predvsem pomembno, da se predmeta ne dotikamo, ga ne prestavljamo ali razstavljamo, svetuje uprava za zaščito in reševanje. Kraj, kjer je nevarni predmet, zapustimo po isti poti, po kateri smo do njega prišli, in pokličemo telefonsko številko 112 oz. 113. Vsa neeksplodirana ubojna sredstva, tudi če so stara več kot 50 ali 100 let, so namreč nevarna.

Pripadniki državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi posredujejo skoraj vsak dan. V preteklih dvanajstih letih so pripadniki izvedli 4842 intervencij ter odstranili nekaj več kot 106.000 kilogramov neeksplodiranih ubojnih sredstev. Večino neeksplodiranih ubojnih sredstev pripadniki civilne zaščite nekajkrat na leto odpeljejo in uničijo na poligonu. Če zaradi slabega neeksplodiranega eksplozivnega sredstva najdbe premikanje ni mogoče oz. bi bilo nevarno, pa jih enota uniči na kraju najdbe.