Na Razdrtem so začeli pripravljalna dela za postavitev druge vetrnice, ki naj bi stala v neposredni bližini obstoječe. Investitor zanjo že ima gradbeno dovoljenje, a domačini gradnji nasprotujejo. Kot je povedal predsednik krajevne skupnosti Razdrto Boštjan Blažek, niso proti vetrnici, temveč proti temu, da bo postavljena tako blizu naselja.
NA RAZDRTEM GRADIJO DRUGO VETRNICO, DOMAČINI PROTI: "Čez zemljišče poteka krajevni vodovod"
Slovenija
Vetrnica Vetrne elektrarne Dolenja vas tik pred postavitvijo leta 2012. Foto: Wikipedija/Tomaž Jančar
Prebivalcev Razdrtega ni o nameravani investiciji ali o začetku gradnje nihče obvestil. Zaskrbljeni so tudi zaradi tega, ker prek zemljišča, kjer nameravajo graditi, poteka krajevni vodovod, med gradnjo vetrnice pa bi lahko tudi zaradi težke mehanizacije prišlo do različnih poškodb, je povedal Blažek. Prav tako so prepričani, da je lokacija vetrnic preblizu naselju, zato občasni hrup moti prebivalce.
"V postopek postavitve prve vetrnice pred devetimi leti smo bili vključeni, investitor je prišel med nas in napovedal postavitev. Zdaj pa so nas dobesedno zaobšli, za novo vetrnico smo izvedeli šele tedaj, ko so začeli pripravljati prostor zanjo," je povedal Blažek.
Investitor nove vetrne elektrarne je podjetje Zelene vetrnice iz Novega mesta. Vetrnica bo nekoliko manjša od obstoječe in še 50 metrov bolj oddaljena od vasi. Delovala bo z močjo 250 kilovatov, v višino bo merila 28,4 metra, premer vetrnice pa bo 44 metrov. Ventrna elektrarna naj bi začela obratovati jeseni letos.
Na tem območju je bila gradnja treh vetrnih elektrarn sicer načrtovana. Potrjena je bila z občinskim prostorskim načrtom, ki ga je občinski svet Občine Postojna po javni obravnavi sprejel marca 2016.
Igor Marentič
V času javne razgrnitve je občina prejela 276 pripomb in predlogov, nobeden od prejetih odzivov pa se ni nanašal na predlagano postavitev še dveh vetrnic, je povedal postojnski župan Igor Marentič. V bližini obstoječe in načrtovane vetrnice naj bi namreč postavili še tretjo.
V postojnski občini je bilo po Marentičevih besedah sicer evidentiranih 33 lokacij, kjer bi lahko postavili vetrne elektrarne, vendar nobena med njimi ni dobila vseh potrebnih soglasij.