Naložbe, ki bodo financirane iz drugega razpisa sredstev CEF bodo po pričakovanjih Evropske komisije spodbudile dodatno javno in zasebno sofinanciranje v skupnem znesku 9,6 milijarde evrov.

Komisija je na podlagi novembra objavljenega razpisa zbrala 406 upravičenih predlogov, med katerimi je nato izbrala projekte z največjo dodano vrednostjo za EU ter pri tem upoštevala tudi uravnoteženo porazdelitev med zemljepisnimi območji in vrstami prometa. Izbrani projekti bodo prispevali zlasti k digitalizaciji in zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida v prometu.

Petnajst članic, ki so upravičene do pomoči iz Kohezijskega sklada, med katerimi je tudi Slovenija, so prejele skoraj 85 odstotkov vseh razdeljenih sredstev oz. 5,6 milijarde evrov. To bo po oceni Bruslja pomagalo pri odpravljanju razlik v razvitosti infrastrukture po vsej EU.

11 slovenskih projektov

Iz Slovenije je komisija v okviru nacionalne ovojnice prejela 16 upravičenih predlogov v vrednosti 135,6 milijona evrov, med katerimi jih je nato izbrala 11. Skupna predlagana vrednost financiranja iz mehanizma CEF za izbrane projekte je 132,6 milijona evrov.

Levji delež sredstev iz tokratnega razpisa bo odpadel na posodobitev odseka železniške proge med Zidanim Mostom in Celjem, ki naj bi se zaključila v letu 2018. Predlagani prispevek za ta projekt je 117,3 milijona evrov, medtem ko je ocenjena vrednost projekta 265 milijonov evrov.

Obnova predvideva nadgradnjo postaj Rimske Toplice, Laško in Celje, gradnjo novih peronov na postajah in zunajnivojskih dostopov za potnike na peron, nadgradnjo proge v dolžini 28,6 kilometra, ukinitev štirih nivojskih prehodov in gradnjo podvozov ter povezovalnih cest in nadgradnjo signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav.

3,5 milijona za projekt Luke Koper, drugi tir v ponovno kandidaturo

Poleg tega bo Slovenija iz mehanizma CEF med drugim dobila še 6,4 milijona evrov za uvedbo sodobnega signalnega in kontrolnega varnostnega sistema ETCS na odsekih med Dobovo in Zidanim mostom ter med Pragerskim in Šentiljem, 3,5 milijona evrov za skupni projekt Luke Koper in pristanišč v Pireju ter Barceloni za nadgradnjo infrastrukture za transport in pretovor električnih avtomobilov, 2,7 milijona evrov za prve korake v smeri vzpostavljanja nacionalnega središča za upravljanje s prometom in 1,2 milijona evrov za projekt s področja inteligentnih transportnih sistemov na delu slovenskega cestnega omrežja.

Finančni prispevek EU je v obliki nepovratnih sredstev, pri katerih stopnja sofinanciranja znaša med 20 in 50 odstotkov upravičenih stroškov danega projekta, odvisno od njegove vrste. Pri projektih, prijavljenih v okviru razpisa za kohezijska sredstva, lahko najvišje stopnje sofinanciranja medtem dosežejo do 85 odstotkov upravičenih stroškov. V okviru instrumenta bo iz proračuna EU v obdobju 2014-2020 namenjenih 24,05 milijarde evrov za sofinanciranje projektov vseevropskega prometnega omrežja v državah članicah EU.

Slovenija je sicer lani na prvi razpis CEF prijavila tudi projekt drugega železniškega tira med Koprom in Divačo, a je bila pri tem neuspešna. Prijavila naj bi ga spet, ko bo projekt dovolj zrel oz. bo zanj oblikovana finančna konstrukcije. To naj bi po trenutnih načrtih sestavljala javna in zasebna sredstva.