Pokazatelje revščine je državni zavod za statistiko izračunal po rezultatih ankete o prihodkih prebivalstva, ki je usklajena z metodologijo Eurostata.

Osem odstotkov oseb, ki živijo v gospodinjstvih, jih je v anketi dejalo, da s svojimi prihodki zelo težko preživijo, 18,6 odstotka jih preživi težko, 42,7 odstotka pa z manjšimi težavami.

Le 1,5 odstotka jih je izjavilo, da preživijo zelo lahko, 5,2 odstotka, da lahko preživijo, 23,9 odstotka pa, da v glavnem lahko preživijo.

Najbolj revščina na Hrvaškem ogroža prebivalce, starejše od 65 let. Stopnja tveganja revščine med njimi je lani znašala 32,4 odstotka.

Stopnja tveganja revščine je odstotek oseb, ki živijo v gospodinjstvih, katerih ekvivalentni razpoložljivi dohodek je nižji od praga tveganja revščine. Zajema ljudi, ki so v veliki materialni prikrajšanosti in socialni izključenosti, oziroma tiste, ki živijo v gospodinjstvih z nizko intenziteto dela, so za hrvaško tiskovno agencijo Hina ob današnjem mednarodnem dnevu revščine pojasnili z državnega zavoda za statistiko.

V Sloveniji je bilo tveganju revščine v prejšnjem letu izpostavljenih 12,1 odstotka ali 251.000 prebivalcev Slovenije. Njihovi dohodki na odraslega člana gospodinjstva so bili nižji od 827 evrov na mesec. Stopnja tveganja revščine je bila torej 12,1-odstotna ali za 1,4 odstotne točke nižja kot pred desetletjem. Najnižja je bila v 2009, tik pred začetkom finančne krize (11,3-odstotna), najvišja v 2013 in 2014 (14,5-odstotna), od takrat spet počasi upada, piše na spletni strani Statističnega urada Republike Slovenije.