Prireditve se ne udeležujejo zgolj lokalni prebivalci, temveč nanjo prihajajo ljudje s praktično cele Slovenije. Tudi letos se bo, tako kot po navadi, zbiranje pohodnikov pričelo med 7. in 9. uro pod mogočnim hrastom, pred vasjo Ustje. Osemnajst kilometrov dolga pot od povprečnega pohodnika terja od 4 do 5 ur hoje. Čas pohoda se lahko tudi malce podaljša ob daljših postankih, ki pa so ob vseh kulturno-kulinaričnih zanimivostih na poti skoraj obvezni. Kaj vse organizatorji pripravljajo letos, kako to, da je prireditev v trinajstih letih postala tako množična in zakaj se morate prireditve nujno udeležiti tudi sami, smo povprašali predsednika društva Matija Vertovec, Marijana Lozeja.

V nedeljo bo potekal že 13. tradicionalni pohod po Vertovčevih poteh. Kaj si obetate?

Obetamo si nadaljevanje prejšnjih pohodov. Sicer je veliko odvisnega od vremena, vendar si želimo privabiti približno takšno število ljudi oziroma pohodnikov kolikor lansko leto, okrog 5000 – če nam to uspe, bomo zelo zadovoljni. Treba je namreč vedeti, da je udejstvovanje pohodnikov na pohodih vedno slabše. To se je nazadnje videlo na pohodu Od Litije do Čateža, kjer je bilo  pohodnikov precej manj. Mi ciljamo, da bi imeli vsako leto več pohodnikov, in zaenkrat nam to tudi uspeva. Smo na dobri poti.

Kaj pripravljate? Kakšen bo potek poti, kakšen bo program?

Program bo podoben, kot je bil do sedaj. Začetek bo kot vedno pod hrastom tik pred Ustjami. Potem gre pot preko Dolenj do cerkvice sv. Marjete, ki si jo bo mogoče ogledati – ima nov križev pot, tako da bo morda za marsikoga zanimiva. Pot se nadaljuje čez grebenček do Planine, kjer bo manjša slikarsko-rezbarska razstava. Od tod gre pot naprej preko Marcev na Ostri vrh. Na Ostrem vrhu je tudi ena postojanka, kjer oskrbimo pohodnike s čajem in kavo. Od tod se pot spusti v Potok, iz Potoka gre do Jakulinov, kjer je rojstna hiša Matije Vertovca. Od tod gre nato pot v Šmarje, kjer je poleg cerkve ob spomeniku Matije Vertovca predvidena proslava. Proslava bo tudi nekoliko kulturno obarvana, za to bodo poskrbeli člani društva Vinoreja iz Šmarij. Slavnostni govornik na proslavi bo Marjan Poljšak. Za konec se pot vrne preko Vrtovč, Tevč, Uhanj do hrasta.

V vsaki vasi se še kaj spomnijo in naredijo poleg. Na Vrtovčah je vsako leto zanimivo pa tudi na Uhanjah se potrudijo. Ob celotni progi tudi krajani vasi prodajajo svoje pridelke. Na koncu je predvidena tudi tržnica s približno 20 stojnicami. Vse je seveda odvisno od vremena.

Imate za pohodnike kakšna posebna opozorila, glede prihoda ljudi, glede parkiranja, glede obnašanja v naravi?

Imamo kompletno organizirano ekipo, če lahko temu tako rečemo, za parkiranje. Zapremo cesto od križišča Ustje– Planina do hrasta. Imamo vsa dovoljenja za zaporo. Samo organizacijo parkiranja prevzemajo člani društva s prostovoljnimi gasilci s Cola. Avtobusi bodo parkirali v Ajdovščini, to je že vse dogovorjeno. Kar se tiče same poti; celotna pot je označena. Tudi v zgibanki, pripravljeni za pohod, imamo točno napisano, kako težka je pot, kje so vzponi in tako naprej. Vsak lahko to zgibanko dobi. Da bi posebej opozarjali pohodnike o kakšnih nevarnostih na poti, ni potrebe, saj je pot varno speljana po celotni trasi. Poleg tega skrbimo za varnost z gorskimi reševalci in ekipo prve pomoči. Če se karkoli zgodi, lahko hitro ukrepamo.

Kaj se bo zgodilo s pohodom, če bo vreme zares slabo? Bo potekal v skrčeni obliki?

Tukaj ni skrčene oblike. Gre le za to, koliko ljudi pride in koliko so ti ljudje pripravljeni glede na vremenske razmere. Ko se pot nagne proti Šmarjam, burje skoraj ni. Tam je zavetje. Tam je Kalifornija, če je tukaj burja. Bili so že taki primeri in imeli smo tudi manjšo udeležbo.

Kdo je bil sicer pobudnik Pohoda po Vertovčevih poteh?

Pobudnik je bil Stano Bačar. On je bil tudi predsednik društva za deset pohodov. Potem je za eno leto organizacijo prevzel župan, Marjan Poljšak, sedaj pa za to skrbim jaz.

Se vam zdi takih pohodov, kot je Pohod po Vertovčevih poteh, premalo?

Nasprotno. Teh pohodov je zelo veliko. Ni nedelje, da ne bi bilo kakšnega pohoda. Ti pohodi so po navadi manjši in bolj koncentrirani na lokalno prebivalstvo. Pohodov, kot je ta, pa je nekoliko manj. Je pa očitno organizacija in reklama za ta pohod dokaj dobra. Se pravi, tukaj nam pomagajo vsi mediji in temu primerna je tudi udeležba.

Od kod vse že beležite ljudi na pohodu?

Iz cele Slovenije. S Tržaškega, Obale, veliko je Dolenjcev in Ljubljančanov, pa tudi Kranjcev. K nam se pripeljejo cele skupine kar z avtobusi, večinoma so to planinska društva in druge organizirane skupine.

Kdo je sploh bil Matija Vertovec in zakaj je danes pomembno, da s pohodom obeležujemo spomin nanj?

Bilj je duhovnik, ki je delal v Podnanosu in se je veliko gibal v teh krajih. Bil je napreden človek, ki je skrbel tudi za marsikaj drugega kot samo za duhovništvo. Me drugim se je ukvarjal tudi z vinogradništvom. Od tod potem izhaja tudi večina njegovih del. Največ se je ukvarjal z vinorejo – vzgojo trt do pridelave vina in tako naprej. Vinogradništvo je zato zelo razvito tudi na teh gričih zgornje Vipavske doline

S katerimi besedami bi za konec povabili naše bralce na pohod?

To pa ni nič kaj težkega. Dejansko je to pot, ki jo lahko premaga vsak. Od tistih najmlajših pa do tistih, ki imajo še dovolj kondicije, da lahko gredo na malce daljši sprehod. Pot je zelo lepa, razgibana, ponuja ogromno. Da se videti lepe vasi, ki se pred pogledom iz Ajdovščine skrivajo med grički. Mogoče je okusiti tudi vse dobrote, ki jih pridelajo ljudje po vaseh. Poleg tega je pohod običajno neobremenjujoč in na tem pohodu se da prijetno "odpočiti". Kljub temu da je pohod dolg 18 kilometrov, je ravno pravšnji za lep sprehod in oddih od vsakdanjih skrbi.

Kako je bilo na lanskem pohodu, si poglejte v galeriji slik.