"S svojim odstopom je predsedniku vlade omogočila, da bo dejansko postavil ministra, potem pa tudi generalnega direktorja policije, ki bo vse njegove želje oziroma zahteve pridno izpolnjeval," je v današnji izjavi za medije dejal Mahnič. Ob tem ocenjuje tudi, da se bo ob dejstvu, da sta zdajšnji šef policije Boštjan Lindav in Bobnarjeva tandem že vso njuno kariero v policiji, Lindav z nastopom novega ministra težko obdržal na svojem položaju.

Mahnič tudi ne vidi razloga, da ne bi verjel očitkom Bobnarjeve o političnem vmešavanju v policijo, saj da ministrica "rada vse govori pred kamerami".

Bobnarjeva namreč tokrat ni prvič javno spregovorila o političnem vmešavanju v delo policije. Ob nenapovedanem obisku pooblaščene skupine komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) DZ februarja 2020 na policiji je kot tedanja generalna direktorica policije denimo zavrnila vpogled v informacije, ki se niso nanašale na zakonsko pristojnost Knovsa. Kot je takrat dejala, jo je prav takratni podpredsednik Knovsa Mahnič ob obisku "opozoril na njeno prihodnost".

V SDS so v začetku jeseni proti Bobnarjevi nastopili tudi z interpelacijo, Mahnič pa ji je danes povsem nasprotno stopil v bran, med drugim z besedami, da ji "kar se tiče strokovnosti, v njeni karieri težko karkoli očitamo".

Ministrica je sicer po zaostrenih odnosih s premierjem Golobom v sredo napovedala, da bo podala svojo odstopno izjavo. Pričakovati je, da bo to storila ob današnji vrniti iz Bruslja pozno popoldne. Med razlogi za svojo odločitev je Bobnarjeva navedla, da premier ni želel potrditi članov njene ekipe. Zavrnil je predlog za imenovanje šefa policije Lindava na to funkcijo s polnim mandatom, povrnitev zaupanja pa naj bi pogojeval tudi z "odpustitvijo določene osebe iz policije". Golob pa je tudi od Lindava zahteval poročilo o domnevnih političnih pritiskih.

V luči omenjenega poročila Mahnič kot najbolj resne očitke izpostavlja domnevno zahtevo Goloba po menjavi na čelu policijske uprave Nova Gorica in da je na več sestankih med dvema državnima organoma, ki so bili sklicani z namenom izpolnitve uredbe vlade, s katero je bilo varovanje predsednika vlade prepuščeno Službi za varovanje predsednika vlade, sodeloval človek, ki v nobenem od navedenih organov ni zaposlen.

"Predstavljajte si, da bi se to dogajalo v času vlade Janeza Janše, kakšen vik in krik bi bil, interpelacije, verjetno konstruktivna nezaupnica, ustavna obtožba in tako naprej, tukaj gre za dvojne vatle. Gibanje Svoboda je zmagalo na volitvah predvsem tudi zaradi tega, ker je govorilo o depolitizaciji policije, zdaj pa vidimo, da takšnega brutalnega vmešavanja v policijo v Sloveniji še ni bilo," je dejal Mahnič.

O tem, ali tudi sami razmišljajo o konstruktivni nezaupnici, pa je dejal, da si glede na razmerja moči v DZ ne delajo utvare, da bi ta lahko uspela. "Obstajajo tudi pravni inštrumenti, ki se jih lahko poslužiš, pa nimajo nobene veze z glasovanjem v DZ," je sklenil.