Razmišljanja o tem, da bi obalno cesto dali na razpolago ljudem, segajo več desetletij v preteklost, so pa prizadevanja za zaprtje obalne ceste postala glasnejša po odprtju predora Markovec sredi leta 2015. Pravno podlago za zaprtje obalne ceste in hkratno izvzetje dela hitre ceste skozi predor Markovec iz vinjetnega sistema je konec lanskega leta prinesla novela uredbe o cestninskih cestah, ki je razširila možnost preusmeritve prometa na cestninsko cesto zaradi obvoza.

Območje, ki sega vse od t. i. Rude na izolski strani do Krožne ceste na koprski strani, so tako 20. marca zaprli za motorni promet. Pas neposredno ob morju, ki so si ga prej morali deliti sprehajalci, tekači, kolesarji in rolkarji, je postal izključna domena pešcev, na samem cestišču pa so en vozni pas uredili v kolesarsko stezo, drugega pa namenili intervencijski poti.

Kljub prvotnim pomislekom zaradi spremenjenega prometnega režima, vključno s spremenjenimi trasami javnega potniškega prometa na območju obalnega primestja, in bojaznim, da se bo avtomobilski promet poleg na hitro cesto skozi predor Markovec v večji meri preusmeril tudi čez urbano območje na Markovem hribu, pa so ljudje novo pridobitev kmalu vzeli za svojo.

K temu so pripomogle investicije obeh občin v infrastrukturo, namenjeno uporabnikom te najdaljše slovenske obmorske promenade. Ta namreč predstavlja kar desetino celotne naše obale.

Ob opozorilih o krhkosti obalnega ekosistema, vključno z morskim habitatom (morje med Žusterno in Rexom med drugim hrani znani travnik pozejdonke), in strahu pred gradbenimi špekulacijami, pa sta oba župana, koprski Boris Popovič in izolski Igor Kolenc, že pred zaprtjem ceste poudarila, da bo območje služilo predvsem ljudem in da tu ne bo nekih "megalomanskih zgodb", pač pa bo to prostor za druženje in zelena oaza med mestoma. Seveda pa spremenjena namembnost območja v perspektivi ponuja tudi velike možnosti razvoja turizma.

Lokalne skupnosti so v ureditev obalne ceste že precej vložile, a posegov in izboljšav s tem še ni konec

Izolska občina je doslej tako na območju opuščenega cestišča pri Rudi, ki predstavlja tudi dostopno točko do obalne ceste, uredila nekaj več kot 80 parkirnih mest. Prav tako so na posameznih mestih uredili skalomet za zaščito trase Parenzane, postavljena je bila dodatna oprema, kot so trije "otoki" - na dveh sta tuša in pitnika, na enem pa tuš, pitnik in sanitarni zabojnik za ženske, moške in gibalno ovirane osebe ter pitnik za pse. Zadnja pridobitev na obalni cesti je bila postavitev osmih klopi. Vrednost do zdaj izvedenih del je 100.000 evrov, so za STA pojasnili na občini.

Sicer so tudi sami poudarili, da bo urejanje izolskega dela ceste potekalo postopoma, saj želijo spremljati tudi zadovoljstvo uporabnikov z že uvedenimi spremembami. Prihodnje leto načrtujejo ureditev kolesarske poti, pri čemer je izvedba pogojena s pridobljenimi sredstvi v okviru različnih virov financiranja, ter postavitev javne razsvetljave, kolesarskih servisnih točk in števca kolesarjev.

Na koprski strani ceste so v tem času med drugim že postavili sanitarni zabojnik, tuše in pitnike ter urbano opremo, ki zajema klopi, stojala za kolesa in koše za smeti. Koprska občina je poleg tega uredila tudi javno razsvetljavo in območje opremila z videonadzorom. Prav tako so z odvodnjavanjem in zatravitvijo uredili kanal ob brežini ter postavili hitrostno klančino za umirjanje hitrosti v neposredni bližini sanitarnega objekta.

Sicer pa bosta oba župana v kratkem podpisala tudi projektno nalogo za regionalni prostorski načrt. Z njim bodo po navedbah izolske občine začrtali smernice strateške ureditve prostora v prihodnje.