Običajno študentsko delo, najpogosteje v dveh poletnih mesecih, juliju in avgustu, poteka tudi v prodaji, na področju računalništva in programiranja, pogosta so elektrotehnična dela, projektiranje, prevajanje, digitalni marketing in še kaj.

Med najbolj nenavadnimi deli, ki so jih študenti v zadnjem času opravljali, je upravljanje podvodnega drona, prevajanje pasjih zvokov, vodenje pasjih tekmovanj, pranje kalčkov, lupljenje čebule, fotografiranje stopal, molža krav na kmetiji, gradnja rolkarskega poligona, izdelava začasnih tatujev in kreiranje vsebin za predstavitev prehranskih dopolnil za pse.

Raziskava je pokazala, da si mladi želijo delati v poklicih, ki jim omogočajo osebnostno rast, ustvarjalnost in priložnost za razvoj. Med najbolj zaželenimi poklici je kmet, nogometaš, zdravstveni tehnik, podjetnik, direktor, klinični psiholog ali forenzični psiholog. Kar 20 odstotkov jih razmišlja, da bi po končanem šolanju ustanovili svoje podjetje.

62 odstotkov mladih se po končanem šolanju zaposli pri delodajalcu, kjer so opravljali pred tem študentsko delo. V povprečju delajo 8,3 ure na teden in opravijo dva meseca in pol študentskega dela na leto.

Tretjina dijakov in študentov prejema državno štipendijo, ki znaša 112 evrov mesečno. Dve tretjini mladih pa s študentskim delo povprečno zasluži 230 evrov neto mesečno. V povprečju pridobijo dva meseca in pol pokojninske dobe letno. Plačane imajo prispevke za pokojnino v enaki višini kot redno zaposleni in v pokojninsko blagajno prispevajo 84 milijonov letno.

Delo, ki mesečno ne presega bruto zneska minimalne plače, se ne upošteva pri upravičenosti do državne štipendije, otroškega dodatka, znižanega plačila vrtca in subvencije prehrane za učence in dijake.