Delež gospodinjstev, ki so s svojimi dohodki shajala zelo težko ali težko, je bil precej večji med gospodinjstvi, ki so živela pod pragom tveganja revščine; med temi jih je zelo težko ali težko s svojimi dohodki shajalo 63 odstotkov, kar je za dve odstotni točki več kot v letu 2012.

Nepričakovane izdatke v višini 600 evrov bi v letu 2013 iz lastnih sredstev lahko poravnal enak odstotek gospodinjstev kot pred enim letom, in sicer 51 odstotkov gospodinjstev.

Enotedenske letne počitnice zunaj doma so si lahko privoščili vsi člani gospodinjstva v 66 odstotkih gospodinjstev, kar je za eno odstotno točko manj kot v letu 2012.

Stanovanjski stroški so lani pomenili veliko breme za 38 odstotkov gospodinjstev, srednje veliko breme za 52 odstotkov gospodinjstev, za 10 odstotkov gospodinjstev pa niso bili breme. Delež gospodinjstev, ki jim stanovanjski stroški pomenijo veliko breme, se je glede na leto 2012 povečal za dve odstotni točki.

Vsaj enkrat v zadnjih dvanajstih mesecih pred izvedbo ankete je s plačilom stanovanjskih stroškov zaradi finančne stiske zamudilo 18 odstotkov gospodinjstev, kar je enak odstotek kot pred enim letom.

Telefon, pralni stroj in barvno TV so v letu 2013 imela skoraj vsa gospodinjstva v Sloveniji. Osebni avtomobil so imeli v 82 odstotkih gospodinjstev; šest odstotkov si ga ni moglo privoščiti, 12 odstotkov gospodinjstev pa ga ni imelo iz drugih razlogov.

Odstotek gospodinjstev, ki imajo osebni računalnik, pa je vsako leto višji - glede na leto 2012 se je povečal za tri odstotne točke.

V letu 2012 je vsaj enkrat prejelo denarno in (ali) materialno pomoč dobrodelnih organizacij vsako dvajseto gospodinjstvo.

Splošno zadovoljstvo z življenjem so osebe v letu 2013 v povprečju subjektivno ocenile z oceno sedem (na lestvici od nič do 10), kar je za 0,1 ocene nižje kot v letu 2012. 65 odstotkov oseb je svoje življenje ocenilo z ocenami od sedem do 10, osem odstotkov oseb pa z ocenami od nič do štiri.

Z višjimi ocenami so svoje zadovoljstvo z življenjem kot celoto ocenili tisti z zelo dobrim zdravstvenim stanjem (ocena osem) ter dijaki in študenti (7,9), z nižjimi ocenami pa v povprečju tisti z zelo slabim zdravstvenim stanjem (4,6) in materialno prikrajšani (povprečna samoocena je bila pet), navajajo na statističnem uradu.