Vrt Purissima se tako pridružuje vrtovoma, Orto del Brenta pri Benetkah in Friul pri Pordenonu, ki so ju v vzpostavili v okviru projekta Avtohton mediteranski vrt in kulinarika za ohranitev tipične identitete regije – MEDS Garden. V njem bodo izvajali številne aktivnosti, od vodenih ogledov, delavnic in tečajev za najavljene skupine ter skupnega kuharskega ustvarjanja v učni kuhinji, v kateri bodo občasno prirejali tudi kulinarične istrske večere. "Z zasaditvijo 190 rastlin, zlasti zelišč, dišavnic in drugih vrst želimo skrbeti za ohranitev pristne in avtohtone podobe krajine, njene biotske raznolikosti, ki je naš ponos in naša skupna dediščina," je ob tem povedala vodja projekta pri KZ Agraria Patricija Pirnat, ki je ob tem izpostavila tudi pomen samooskrbe in izobraževanja mladih v tej smeri.

Da gre za pomembno pobudo v znamenju prenosa znanja na prihodnje rodove, meni tudi direktor KZ Agrarie Robert Fakin. "Zanamcem smo dolžni prenašati izročilo naših prednikov," pravi Fakin in dodaja, da je projekt mediteranskih vrtov hkrati poučen in koristen.

Mediteranski vrtovi kot učni didaktični centri in novost na področju zelenega turizma

Učni didaktični centri svoja vrata odpirajo vsem: šolarjem, vrtičkarjem, profesionalnim pridelovalcem in turističnim ponudnikom ter številnim drugim obiskovalcem, ki želijo na ta način spoznavati značilnosti in lepote Mediterana. V vrtovih bo mogoče spoznavati, vonjati in okušati tipična mediteranska zelišča, sadje in zelenjavo, hkrati pa se naučiti zasaditi tipični mediteranski vrt, gojiti zelenjavo ali pripraviti odlične mediteranske jedi. V vseh petih vrtovih bo mogoče najti več kot 400 različnih tradicionalnih rastlin, 190 jih je samo na območju Purissime.

Vrtovi predstavljajo velik turistični potencial, s povezovanjem zaledja in obale se namreč povečuje privlačnost destinacije, hkrati pa se obuja pristna kulturna krajina, ki lahko postane ena pomembnejših turističnih znamenitosti regije in gonilna sila trajnostnega razvoja.

Projektni partnerji želijo z inovativnim turističnim produktom spodbuditi tudi več zelenih delovnih mest, predvsem v zaledju in tako pospešiti razvoj podeželja. Predvsem pa želijo poskrbeti za ohranjanje pristne in avtohtone podobe krajine, njene biotske raznolikosti, ki je ponos destinacije in naša skupna dediščina.