Komisija ima veliko dela. Samo lani je tako v reševanje prejela 931 novih prijav sumov koruptivnih ravnanj in drugih kršitev protikorupcijske zakonodaje. To je 90 več kot leta 2012 in okoli 880 več kot leta 2004. Pri svojem delu je bila pogosto tarča očitkov na račun svojega dela, pa tudi poskusov, da bi jo ukinili.

Delo KPK v preteklosti tudi s političnimi posledicami

Več potez KPK je odmevalo tako v političnem kot v gospodarskem svetu, najbolj pa je državo streslo lansko poročilo komisije pod vodstvom Gorana Klemenčiča o nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank. Obremenilo je namreč ljubljanskega župana in predsednika PS Zorana Jankoviča ter takratnega premiera Janeza Janšo. Posledično je razpadla Janševa vlada, Janković pa se je začasno umaknil z vrha PS.

Drago Kos

Kot prvi predsednik komisije je ledino zaoral Drago Kos. Medtem ko je bil v tujini za svoje delo deležen številnih priznanj in bil med drugim leta 2002 izvoljen za predsednika mednarodne Skupine držav za boj proti korupciji Greco (na položaju pa je ostal do leta 2011), je bil doma predvsem z desnega pola političnega prostora deležen množice kritik.

Očitali so mu, da je politično motiviran ter da deluje selektivno in namerno preganja ljudi z desnice. Največji vihar pa je sprožil s svojim pričanjem na Finskem v zadevi Patria. V SDS so mu namreč očitali, da je afero, zaradi katere je Janez Janša končal v zaporu, prav Kos "izvozil" na Finsko v politične namene pred parlamentarnimi volitvami v Sloveniji.

Tudi ekipa Gorana Klemenčiča, ki je krmilo od Kosa prevzela leta 2010 po izteku šestletnega mandata, se je pri delu soočala s podobnimi očitki kot Kos, pa tudi s številnimi drugimi ovirami. Zato so po le polovici mandata novembra lani presenetili s kolektivnim odstopom.

Kot je takrat pojasnil Klemenčič, so se za to odločili iz protesta, ker se vprašanje korupcije politizira, potrebnih sprememb pa ni. Opozoril je, da so pozivi KPK k reševanju vprašanj sistemske korupcije v TEŠ 6, luknje v bančnem sistemu, razpada zdravstvenega sistema in premoženjskega stanja voditeljev strank ostali neodgovorjeni. Krivdo za to je pripisal predvsem slovenski politiki.

KPK je predlagala ukrepe proti korupciji, ni še jasno, ali jim bo nova vlada sledila

Ob odstopu so člani KPK na politični vrh naslovili zahtevo po sprejetju 15 ukrepov za izboljšanje razmer. Med drugim so zahtevali javno preiskavo Teš 6 in bančne luknje ter sprejetje novele zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki bi omogočila razkritje odvetniških, svetovalnih, sponzorskih in donatorskih pogodb, ki jih sklepajo podjetja v posredni in neposredni lasti države in občin.

Predlagali so še ustanovitev posebne inšpekcije za področje javnih naročil, hitro sprejetje zakona o Slovenskem državnem holdingu ter etičnega kodeksa za poslance, funkcionarje vlade in ministrstev. Zavzeli so se za spremembo zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, da bi okrepil pooblastila KPK na področju nadzora nad premoženjskim stanjem funkcionarjev in korupcijsko izpostavljenih kategorij javnih uslužbencev.

Goran Klemenčič

Vlada Alenke Bratušek je odgovorila s sprejetjem programa ukrepov za preprečevanje korupcije ter pristojne resorje zavezala, naj ukrepe izvedejo v predvidenih rokih. Notranje ministrstvo je kot koordinatorja programa ukrepov zadolžila za pripravo dveh vmesnih poročil ter končnega poročila najpozneje do 1. marca 2015.

Prvo vmesno poročilo maja letos je pokazalo, da so bili trije ukrepi že izvedeni, medtem ko se jih je večina še izvajala. Med izvedenimi so takrat navedli spremembe vladnega poslovnika, po katerih mora predlagatelj pri vsakem zakonskem predlogu navesti, ali so pri pripravi zakona sodelovali zunanji strokovnjaki in koliko so bili za to plačani. Sprejeta je bila tudi novela zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki omogoča razkritje različnih pogodb, pa tudi nov zakon o Slovenskem državnem holdingu. Urejene so bile evidence sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Prenovljeni sta bili tudi spletni aplikaciji, preko katerih je možen dostop do evidence prometa z zemljišči in evidence zakupnih pogodb, so takrat navajali na vladi.

Glede drugega vmesnega poročila, ki bi ga morali pripraviti do 1. oktobra letos, pa so na ministrstvu za notranje zadeve v petek za STA pojasnili, da ta datum zaradi menjave vlade ni več zavezujoč. Počakali bodo na odločitev nove vlade o tem, ali bo projekt nadaljevala. Notranje ministrstvo predlaga nadaljevanje projekta, če bo do tega prišlo, pa bo izvajanje ukrepov koordiniralo novo ministrstvo za javno upravo.

Pri vladini odločitvi o nadaljevanju projekta bo sodeloval tudi Goran Klemenčič, ki je te dni kot novi pravosodni minister dobil priložnost za nadaljevanje boja proti korupciji, tokrat v političnih vrstah. Vlada Mira Cerarja sicer učinkovito delovanje pravne države postavlja med prioritete svojega mandata.

Odstop Klemenčičeve ekipe pred slabim letom dni so sicer mnogi videli kot udarec za institucijo, dodatno škodo pa je KPK utrpela zaradi zapletov ob imenovanju sedanjega predsednika Borisa Štefaneca. Murskosoboški odvetnik je namreč tik pred imenovanjem izstopil iz PS, zato so se vrstili pozivi k njegovemu odstopu, češ da bi lahko bil politično pristranski, a se za ta korak ni odločil.

Boj proti korupciji že 13 let, pooblastila pristojnih so se skozi leta spreminjala

KPK je leta 2004 ustanovila vlada Toneta Ropa, sistematičen boj proti korupciji pa se je v Sloveniji začel tri leta prej, ko je bil ustanovljen njen predhodnik. To je bil Urad RS za preprečevanje korupcije, ki ga je vodil Boštjan Penko. Urad pa v nasprotju s komisijo ni bil samostojen državni organ in je imel manjša pooblastila.

Junija 2010 je stopil v veljavo Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je ohranil KPK ter pomembno razširil njene naloge in pristojnosti. Uvedel je tudi drugačen - od politike bolj neodvisen - sistem imenovanja vodstva komisije (predsednika in dveh namestnikov), ki ga sedaj imenuje predsednik države na predlog posebne komisije.

Boris Štefanec

KPK je z novim zakonom postala prekrškovni organ, poleg tega pa je pristojna za zaščito prijaviteljev, izvajanje nadzora nad lobiranjem ter oblikovanje in nadzor nad izvajanjem načrtov integritete. Zakon določa tudi dolžnost zasebnega sektorja, da se odzove na zahteve KPK v primeru preiskave suma koruptivnih dejanj - po starem zakonu je ta dolžnost veljala le za javni sektor, medtem ko je bilo sodelovanje zasebnega sektorja prostovoljno.

Čeprav je KPK del javnega sektorja, ni podrejena in ne dobiva navodil ali usmeritev za delo s strani vlade ali DZ. Pri svojem delovanju je vezana le na ustavo in zakon. Komisija ni organ odkrivanja in pregona v predkazenskem ali kazenskem postopku, ima pa določena izvršilna, nadzorstvena in preiskovalna pooblastila, piše na spletni strani KPK.

S Tednom boja proti korupciji za več preventive

Ob desetletnici delovanja bo KPK v prihodnjem tednu pripravila prvi Teden boja proti korupciji, s katerim želi okrepiti preventivo na področju boja proti korupciji ter prebivalce Slovenije opozoriti na uničujoče posledice, ki jih ima korupcija na kakovost življenj ter na celotno državo in družbo.

Slovenija sicer beleži slabe rezultate v raziskavah koruptivnosti. Še vedno je v družbi držav, ki najslabše izvajajo konvencijo OECD o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev. Pri indeksu zaznave korupcije je lani zdrsnila za šest mest na 43. med 177 državami, svetovni barometer korupcije pa je pokazal, da Slovenci kot najbolj skorumpiranega ocenjujemo sistem političnih strank.