Kot pravi Gianfranco Giassi iz Turističnega društva Solinar, ki prizadevno organizira praznik, se njihove istrske artičoke po zaslugi tega dogodka že prijema ime strunjanska artičoka. Od drugih in v glavnem uvoženih je sicer nekoliko manjša, bolj okrogla in njena zelena barva potegne na vijolično, a je vsekakor izrazitejšega okusa. Tako je pri gurmanih cenjena, kot na primer divji šparglji, katerih sezona se je ravno končala. "Pravijo, da ko enkrat poskusiš strunjanske artičoke, ti druge ne teknejo več tako kot prej," zatrjuje Giassi.

Kako artičoko približati ljudem?

S Praznikom artičok želijo v Strunjanu približati to kulinarično rastlino širšemu krogu ljudi. Da jo vse premalo poznamo in da se sila redko znajde na mizah v notranjosti, je bilo opaziti tudi na stojnicah, kjer se je ponujala. Prodajalci so imeli namreč  kar precej dela s tem, da so obiskovalcem pojasnjevali, na kakšne načine vse se jo lahko pripravi.

Seveda je bil odgovor, da si jo najraje privoščijo po istrsko oziroma strunjansko. "V slani vodi jih kuham kakih dvajset minut in nato malo popopram s črnim poprom in pokapam z olivnim oljem. Luščim listek za listkom, pojem mesek na njih, dokler ne pridem do srčka. To je krona te moje male pojedine," jim je razlagala Jana Maraspin iz Strunjana.

Artičoke na tisoč in en način

Kuharica Daniela Starc je za obiskovalce praznika na stojnici gostišča Karjola iz Marezig kuhala artičoke po strunjansko, ki jih pripravlja tako, kot omenjena domačinka. Poleg tega so jih ponudili v mineštri, dodali so jih k omaki iz mletega mesa za fuže, spekli so celo kruh iz artičok in za bolj sladke niso pozabili na krostato iz artičok. Tudi sicer je seznam jedi, ki se jih lahko pripravi iz te sredozemske rastline, dolg, saj iz nje nastajajo solate, lahko je dodatek k omakam, testeninam, picam… Priljubljene so tudi polnjene. Kot je povedala Maraspinova, najprej naredi mešanico iz drobtin, nasekljanega peteršilja in česna, pa še malo drobno narezanega pršuta ali mortadele in obvezno parmezana doda. Za ta recept izbere večje artičoke in ko so kuhane v slani vodi, razpre listke ter s to mešanico zapolnim vrzeli med njimi in jih na koncu še posipa z njo. Nato jih položi nazaj v kozico, zalije z vodo, v kateri so se kuhale in dodatno kuha še kakih 5 minut.

A artičoka ni le gurmanska poslastica, saj je sila zdravilna. Tako pospešuje prebavo, spodbuja črevesno floro, čisti jetra, spodbuja delovanje žolča, znižuje holesterol ter poživi izločanje vode iz telesa. Vsebuje same koristne snovi - od vitaminov B, C in K, betakarotena, kalcija, folne kisline, kalija, fosforja, magnezija do natrija.

Praznik nekoliko skromnejši kot prejšnja leta

Žal je bilo letos opaziti, da je Praznik artičok nekoliko skromnejši kot prejšnja leta. Tudi preselili so ga na parkirišču v središču vasi, saj si večjega prizorišča niso mogli privoščiti. "Turistični delavci na Obali bi morali bolj podpirati naš praznik in se nam pridružiti na njem. Mi sicer artičoke z lahkoto prodamo, a želimo, da pridejo turisti sem. Okoliški gostilničarji in hotelirji bi jih lahko pogosteje ponujali. Vsekakor upamo, da bo naš praznik postal z leti večji in da nam pri njegovi organizaciji zaradi slabe podpore od zunaj ne bo zmanjkalo volje," je kritičen Giassi.

No, nekateri pa v strunjanskem prazniku vsekakor vidijo priložnost, saj je bilo Turistično društvo Solinar Strunjan letos deležno pomoči oziroma sodelovanja s strani Občine Piran, Okolja Piran, kmetijke svetovalne službe Koper, Krajinskega parka Strunjan, Kulturno umetniške skupine iz skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini Piran in še koga.