Nov sistem sekcijskega merjenja hitrosti se bo izvajal tudi odseku primorske avtoceste.

Eden izmed večjih problemov v cestnem prometu je previsoka hitrost. Večja, kot je hitrost vožnje, večja je verjetnost, da pride do prometne nesreče, katere posledice so praviloma najtežje. Pomembno sredstvo za umirjanje hitrosti v prometu so merilniki hitrosti oziroma radarji. Dejstvo pa je, da smo se jih vozniki navadili do te mere, da vozimo počasneje tam, kjer je radar, za njim pa znova pospešimo. Kot ugotavljajo odgovorni, tudi zaradi tega pri radarjih ne gre za optimalno rešitev, precej bolj smiselno je namreč sekcijsko merjenje hitrosti. Cilj takšnega merjenja je umiriti hitrost na avtocesti na daljših razdaljah in s tem povečati varnost.

Na Darsu si v sodelovanju s Policijo in Javno agencijo RS za varnost prometa (AVP) že vrsto let prizadevajo za umiritev hitrosti na avtocestnem omrežju in za spoštovanje predpisanih omejitev. Zato so se že pred leti na podlagi dobrih izkušenj iz pilotnega projekta sekcijskega merjenja hitrosti, ki je na približno petkilometrskem odseku štajerske avtoceste med Trojanami in Podmiljem deloval do sredine leta 2017, odločili za nabavo nove tovrstne opreme.

Vendar je bil nato javni razpis za dobavo, vzpostavitev delovanja in vzdrževanja opreme ter sistemov sekcijskega merjenja hitrosti na odsekih avtocest in hitrih cest v upravljanju Darsa ustavljen, saj Policija ni podpisala dogovora o vzpostavitvi sistemov sekcijskega merjenja hitrosti, po katerem bi morala vzpostavljene sisteme prevzeti v uporabo in s sistemom v celoti upravljati oziroma izdajati globe za kršitelje. Odgovor Policije je bil, da so prekrškovni postopki zapleteni, zaradi česar so že večkrat predlagali njihovo poenostavitev. Da do vzpostavitve sistema takrat ni prišlo, sta bila razlog tudi varovanje osebnih podatkov in snemanje registrskih tablic.

Pilotni projekt selekcijskega merjenja hitrosti je do sredine leta 2017 potekal na avtocesti čez Trojane.

Na spletni strani Darsa so po ustavitvi javnega naročila zapisali, da so bila njihova pričakovanja visoka, saj je bilo v poskusni dobi projekta na avtocesti čez Trojane dokazano, da se hitrosti znatno znižajo, če uporabniki vedo (oziroma so seznanjeni), da je nadzor prisoten in da bo globa neizbežna, če bodo vozniki delali prekrške.

Marca 2022 je sledilo novo javno naročilo za dobavo, vzpostavitev delovanja in vzdrževanja opreme in sistemov sekcijskega merjenja hitrosti na odsekih avtocest in hitrih cest v upravljanju Darsa. Tudi pri tem javnem naročilu se je zapletalo. Sistem za sekcijsko merjenje hitrosti bi kupil Dars, z njim pa bi upravljala avtocestna policija. Ker je bila njena usoda ravno takrat pod vprašajem, so se na Darsu odločili, da javno naročilo najprej zamrznejo, po odločitvi pristojnih, da avtocestno policijo ukinejo, pa so sredi novembra 2022 sprejeli odločitev o ustavitvi postopka javnega naročila. 

Novo javno naročilo za dobavo, vzpostavitev delovanja in vzdrževanja opreme sistemov sekcijskega merjenja hitrosti na avtocestah in hitrih cestah je Dars objavil oktobra lani. Z izbranim dobaviteljem opreme, ljubljansko družbo Intermatic, njihova ponudba je znašala 434.000 evrov brez davka, je bila pogodba podpisana marca, s Policijo, ki bo s sistemom upravljala in kršitelje oglobila, pa sredi junija.

Ker mora izvajalec pred vzpostavitvijo sistemov pridobiti certifikat o odobritvi tipa merila in potrdilo o skladnosti, je Dars kot naročnik za vzpostavitev sistema postavil rok 20 mesecev od podpisa. Pričakujejo, da naj bi sistem selekcijskega merjenja pričel delovati v drugi polovici leta 2025.

Sistem bo vzpostavljen na štirih lokacijah - na štajerski avtocesti na območju trojanskih predorov v smeri Maribora, na gorenjski avtocesti med priključkoma Ljubljana Brod in Vodice v smeri Kranja, na primorski avtocesti med priključkoma Logatec in Vrhnika v smeri Ljubljane in na dolenjski avtocesti na območju višnjegorskega klanca v smeri Novega mesta.

Kaj je selekcijsko merjenje hitrosti?

Gre za način nadzora najvišje dovoljene hitrosti na cesti. V nasprotju s stacionarnimi merilniki hitrosti, ki hitrost merijo le na določeni točki, se s sekcijskim merjenjem hitrost vozila nadzira na daljšem odseku. Sistem meri povprečno hitrost vozila med vstopno točko A in izstopno točko B. Če je višja od dovoljene, je voznik kaznovan.

Selekcijsko merjenje hitrosti se izvaja preko dveh kamer, ki sta nameščeni na začetku in koncu odseka.

Po pisanju časnika Dnevnik, je za izvajanje takega nadzora potrebno kameri, s katerima se zabeleži registracijska številka vozila, namestiti na začetku in koncu odseka. Razdalja med kamerama je lahko od nekaj 100 metrov do več kilometrov. To razdaljo je treba natančno izmeriti, ker je ta podatek poleg podatka o tem, koliko časa je vozilo porabilo za vožnjo med kamerama, bistven za izračun povprečne hitrosti. Pri sekcijskem merjenju hitrosti gre namreč za nadzor povprečne hitrosti vozila med točkama, na katerih sta nameščeni kameri. Tudi prekoračitev povprečne hitrosti je namreč prekršek. Edina omejitev pri uporabi te opreme je, da je na celotnem odseku merjenja omejitev hitrosti enaka.

Kaj pa vi menite? Bo takšen sistem pripomogel k večji varnosti v prometu? Svoje mnenje lahko delite v spodnji anketi.