Na seji naj bi na zahtevo SDS obravnavali zahtevo za obrazložitev razlogov in smiselnosti financiranja delovnih mest na Hrvaškem s strani Slovenije v primeru reševanja Cimosovega spora na Hrvaškem s poravnavo med Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) in hrvaško slabo banko DAB. A ker so se v tem času razmere spremenile in je italijanski sklad Palladio Finanziaria sporočil, da odstopa od nakupa Cimosa, pogodba o poravnavi pa ni bila podpisana, so člani komisije od vlade želeli slišati vsebino alternativnega načrta za reševanje Cimosa.

Predsednik komisije Andrej Šircelj je pojasnil, da se predstavniki DUTB in Slovenskega državnega holdinga (SDH) nadaljevanja seje niso udeležili, ker da je situacija preveč občutljiva za Cimos, da bi prišli na sejo. "Predstavniki SDH in DUTB niso tisti, ki bodo diktirali katere informacije in kdaj lahko dobi DZ. Poslanci imamo pravico vedeti, kaj se dogaja v državi in kaj z davkoplačevalskim denarjem. Če so ti gospodje nad DZ, naj povedo. Če so podatki občutljivi, se seja lahko zapre za javnost," je dejal Šircelj.

Da je ignoranca vodstva DUTB in SDH nedopustna, se je strinjal tudi Jan Škoberne (SD). Obenem je predlagal sklep, da vlada zagotovi obvezno udeležbo vodstva SDH in DUTB na sejah vlade teles DZ, na katere so vabljeni. Sklep so člani komisije podprli soglasno. Do zagotovitve njihove prisotnosti pa naj se sejo ponovno prekine.

Alenka Bratušek (NP) je dejala, naj najprej prisotni predstavniki gospodarskega ministrstva povedo, kaj je novega glede Cimosa. "Če v SDH in DUTB ne čutijo odgovornosti, da bi prišli na današnjo sejo, ko v zraku visi 3000 delovnih mest, jim tudi sklep vlade ne bo pomagal," je dejala.

Nikomur ne koristi, če govorimo o člankih iz medijev, medtem ko drugih informacij ni, se je strinjala Julijana Bizjak Mlakar (DeSUS).

Luka Mesec (ZL) je poudaril, da je že naslov seje šovinističen do delavcev na Hrvaškem. "Obrat v Buzetu je bil vsa leta nepogrešljiv del skupine Cimos in hrvaški delavci na noben način niso odgovorni za usodo Cimosa," je dejal in dodal, da seja na način, kot je bila zastavljena, nima smisla.

Državni sekretar Aleš Cantarutti z gospodarskega ministrstva je poslancem pojasnil, da do izplačila sedmih milijonov evrov, s katerimi bi posredno financirali hrvaška delovna mesta, ni prišlo in da torej ni prišlo do oškodovanja državnega proračuna. Izpostavil je, da se je gospodarski minister Zdravko Počivalšek v postopek vključil z dobrimi nameni. "Minister včeraj tudi ni bil v Frankfurtu, v medije tako prihaja kup neresnic in to je najhujše, kar se trenutno dogaja Cimosu," je povedal.

Izpostavil je, da bo o samem načrtu B za Cimos več povedanega prihodnji teden na seji parlamentarnega odbora za gospodarstvo, da pa sam ni pooblaščen za dajanje informacij glede tega načrta.

SDH in DUTB sta finančno ministrstvo seznanila s tveganjem umika italijanskega kupca v primeru Cimosa in z grobim osnutkom načrta B. "Vendar morajo pripraviti načrt konkretnih aktivnosti, ki jih bomo preverili, da bodo skladne z dovoljenimi državnimi pomočmi, " je pojasnila državna Miranda Groff Ferjančič s finančnega ministrstva.

Janez Janša (SDS) pa je predlagal, da se na sejo povabi Vojka Antončiča in Andra Ocvirka, ki sta bila v času, ko je Cimos zašel v finančne težave, v nadzornem svetu te družbe. "Produkti, ki jih je Cimos proizvajal, se v tem času niso prodajali z izgubo. Torej se je treba vprašati, kaj je bilo narobe v poslovanju, da je nastal ta enormen dolg," je dodal.

Prepričan pa je tudi, da je velja razmisliti, če bi se za isti denar nekje pridobilo 2000 delovnih mest, je treba investirati tja. "Ne pristajamo, da bi bilo treba investirati ravno v Cimos," je dejal, a obenem spomnil, da Cimos ni tovarna nogavic, da proizvaja izdelke, kjer se splača potruditi, da bi našli rešitve. "Ne gre samo za delovna mesta, pač pa tudi za to, da se dejavnost, ki ima še vsaj 10 ali 20 let perspektive, nadaljuje," je še dodal Janša.