"Prijateljstva, ki obstajajo pred ljubeznijo, so obarvana z različnimi idealizacijami o tem, kako bi izgledal ljubezenski odnos med tema dvema osebama. V večini primerov pri moško-ženskih prijateljstvih obstaja fizična privlačnost, ki ima za posledico poželenje, predvsem pri moških," je pojasnil prof. dr. Marić.

Prof. dr. Marić je poudaril, da je prijateljstvo med dvema osebama nasprotnega spola skoraj "nemogoča misija" in da je vsaka druga razlaga tega odnosa pravzaprav beg pred resnico.

"Prijateljstvo med moškim in žensko je možno po ljubezenski zvezi. Takrat vemo, kakšna je oseba, s katero smo bili v razmerju in poznamo njene pozitivne ter negativne plati. Prijateljstvo po zvezi ali poroki je dokaz, da so bila v ljubezenskem razmerju prisotna resnična in zrela čustva, ki pa niso izginila, ko sta osebi ugotovili, da nista za skupaj v ljubezenskem smislu. V tem primeru je ljubezen spremenila svojo obliko," je za Telegraf povedal prof. dr. Marić.

Navaja, da je prijateljstvo med moškim in žensko možno le, če je eden od njiju, običajno moški, homoseksualno usmerjen. "To je edini način, da sta moški in ženska prijatelja. Dodaja, da prijateljstvo za heteroseksualne ljudi vedno vključuje potrebo po fizični intimnosti, objemu, poljubu na lice … vse v upanju, da bodo nekoč to mejo prestopili."

Mar ni eden od osnovnih kriterijev za dolgoletno zvezo ali zakon, da človek v partnerju najprej vidi najboljšega prijatelja? To je tisto, kar pojasnjuje moško-ženska prijateljstva, je zaključil prof. dr. Marić.