Na vprašanje, zakaj je prišlo do tako velikega povišanja zadolževanja – občina bo najela 2,7 milijona evrov dolgoročnega posojila in ne milijon, kot je bilo sprva predvideno – v kabinetu župana Milana Bogatiča pojasnjujejo, da bo z zadolževanjem občina nadomestila izpad načrtovanih prihodkov z naslova stavbne pravice, financirala dodatne nujne investicije in izvedbo suhih zadrževalnikov do pridobitve sredstev s strani države v naslednjem letu. "Namen posojila je redno poravnavati prevzete obveznosti in izvesti dodatne nujne investicije," so zapisali v odgovoru. 

Kot največjo investicijo navajajo prenovo ribiške infrastrukture. Za ta projekt bo občina sicer prejela nekaj sredstev iz Evropske unije, vendar bo morala iz lastnih virov plačati 1,6 milijona evrov še v tem letu. Med večje projekte sodi tudi dozidava zdravstvenega doma, prenova dela južnega trakta OŠ Vojke Šmuc Izola, komunalno opremljanje Šareda, investicija v vodovod na Baredih in izgradnja vaškega doma na Šaredu.

Če je do neke mere razumljivo, da želi vodstvo občine investicije, ki so bile začete lani, zaključiti, pa bode v oči podatek, da občina nima drugih virov razen zadolževanja. "Zaradi že navedenega nepredvidenega izpada prihodkov trenutno občina nima drugih virov za zagotovitev poravnavanja prevzetih obveznosti," pojasnjuje vodstvo občine.

Izola sicer sodi med razvitejše in torej bogatejše slovenske občine, a tudi nadpovprečno zadolžene. Po najnovejših podatkih, ki so nam jih posredovali iz kabineta župana, je na dan 30. junij 2023 stanje zadolženosti Občine Izola in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine znašalo slabih 10 milijona evrov (9.898.055 evrov), kar pomeni 623 evrov na prebivalca. Z dodatno zadolžitvijo se bo skupni dolg povišal na rekordnih 12,6 milijona evrov (12.648.055 eur), kar je 796 evrov na prebivalca.