Kot je ob robu dvodnevnega posveta z naslovom Deinstitucionalizacija na pohodu: Kako bomo v Sloveniji skrbeli za bolne in onemogle naprej? ocenila Kožuh Novakova, načrtovalci razvoja ne znajo oz. nočejo uporabiti znanja in izkušenj starejših, niti ne upoštevajo njihovega prispevka kot pomočnikov svojim družinam pri vzgoji otrok ter kot neformalnim negovalcem.

"Zdaj smo že v obdobju, ko so upokojenci že neformalni negovalci svojih staršev," je pojasnila.

Stroka mora spremeniti odnos do starejših

Prav tako bi si želeli, da bi stroka spremenila odnos do starejših. Dejstvo je, da le 10 do 15 odstotkov starejših od 69 let potrebuje 24-urno pomoč, okoli 40 odstotkov potrebuje samo občasno pomoč, polovica pa je popolnoma samostojnih. Prav zaradi tega bi morala država veliko vložiti v programe aktivnega staranja, "da čim več starejših čim dlje ostane aktivnih".

"Tukaj se praktično ne moremo nikamor prijaviti s svojimi programi," je bila kritična predsednica Zdusa.

Denar je, a se narobe usmerja

Kot je dodala, "denar je, se pa usmerja v napačne programe". Tako na primer za projekt Starejši za starejše, ki vključuje starejše prostovoljce, dobijo za enega starejšega en evro na leto.

Kot še pravi Kožuh Novakova, bi denimo centre dnevnih aktivnosti morali voditi starejši sami. "Tam ne potrebujemo strokovnega kadra, mi smo vsi upokojeni strokovnjaki," je pojasnila, mlade strokovnjake pa bi lahko zaposlili v centrih za dnevno bivanje dementnih, kjer jih potrebujejo.