Drugi tir je eden od projektov, ki jih želi Slovenija vključiti v Junckerjev načrt. Kot je dejala komisarka, je iz zornega kota EU najbolj pomembno, da določen projekt izpolnjuje potrebna merila.

Ker gre za zelo drage projekte, bo Evropska komisija o njih odločala od primera do primera, se pa komisija ne vtika v izbiro držav članic, kam bo šel denar. "Ne moremo iz Bruslja odločiti, kaj so potrebe Slovencev," je pojasnila.

Dovoljenje za drugi tir še letos?

Po besedah ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča gradbeno dovoljenje za drugi tir pričakujejo še letos. Trenutno se intenzivno ukvarjajo s pripravo finančne konstrukcije, pri čemer Gašperšič poudarja, da je tudi interes različnih vlagateljev velik.

Minister sicer danes še ni mogel potrditi, ali bodo vlogo za projekt uspeli pripraviti do 26. februarja, ko se izteče rok za prijavo projektov na razpis za nepovratna sredstva mehanizma za povezovanje Evrope (CEF).

Poskusili sicer bodo, če bodo, kot je dejal minister finančno konstrukcijo imeli izdelano dokončno, sicer bodo morali na naslednji razpis. Kot je pojasnil, je treba finančno konstrukcijo "zložiti" na način, da bo vzdržna. Delovna skupina trenutno preučuje vse možnosti.

Preučiti bo treba možnosti financiranja

Pri tem so rešitve, kakršne so predstavili na ekonomski fakulteti - tam se je omenjalo možnosti, da bi načrt financirali skoraj v celoti iz proračunskih ali dolžniških virov - "lahko zelo problematične v tem smislu, da če bi šlo za zadolževanje države, da potem drugih investicij ne moremo speljati, tako da moramo preučiti še druge možnosti".

Ministrica brez resorja, pristojna za področje razvoja, strateške projekte in kohezijo Alenka Smerkolj pa je izrazila dvom, da bi lahko denar za drugi tir jemali iz zdajšnje finančne perspektive. Ta Sloveniji prinaša 3,2 milijarde evrov in, kot pravi Smerkoljeva, "ne moremo vsega porabiti za drugi tir". Druge naložbe so namreč že dorečene, tako da bo za drugi tir potrebno sredstva iskati drugje.

Ogledala sta si modernizacijo proge

Sicer pa sta si ministra s komisarko ogledala modernizacijo obstoječe proge Divača-Koper. Ta 200 milijonov evrov težak projekt v višini okoli 68 milijonov evrov financirajo iz sredstev EU. Dela na železniški postaji v Divači bodo končana maja, projekt pa bo precejšnja pridobitev tako za sam kraj kot za pretočnost železniške proge, ki se bo povečala za 50 odstotkov in bo omogočala pretovor do 15 milijonov ton letno preko obstoječega tira, je dodal minister.

Cretujeva si je pred tem skupaj s Smerkoljevo ogledala park Škocjanske jame kot primer dobre prakse pri porabi evropskih sredstev. Za ogled si je vzela skoraj uro časa in bila nad videnim navdušena. Ocenila je, da bodo vlaganja v park prinesla veliko turistov, pomembno pa je, da Slovenci lahko sami vidijo, kam gre evropski denar, ki je tudi njihov. "Zelo lepo je videti, kaj evropska sredstva lahko naredijo," pa je dodala Smerkoljeva.