Podatki kažejo, da se bruto domači izdatki za raziskave in razvoj v odstotkih BDP od leta 2018 ponovno povečujejo in da se povečujejo vlaganja za posamezne namene (financiranje raziskovalne dejavnosti prek ARRS, financiranje raziskovalne infrastrukture, izvajanje projektov pametne specializacije), ki izboljšujejo pogoje za izvajanje raziskovalne dejavnosti.

Slovenija je izboljšala mednarodno prepoznavnost in odličnost raziskav, na kar kažejo pridobljena sredstva raziskovalnih organizacij iz programa Obzorja 2020. Tako je bilo od leta 2014 do konca septembra 2020 pridobljenih 317,1 milijona evrov, večje je število raziskovalcev z odobrenimi projekti na razpisih Evropskega raziskovalnega sveta, kar dvanajst v obdobju 2014–2020 v primerjavi z dvema v obdobju 2007–2013. Tu so še uspešnost slovensko-nemškega konzorcija pod vodstvom Univerze na Primorskem, ki je pridobil financiranje za Center odličnosti za raziskave in inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja InnoRenew CoE, uspešna vključitev Slovenije v iniciativo EuroHPC in vključitev Slovenije v mednarodne raziskovalne infrastrukture, s čimer je slovenskim raziskovalnim organizacijam omogočen dostop do velikih evropskih in globalnih raziskovalnih infrastruktur.

Izvajanje strategije pametne specializacije Slovenije je vplivalo na ponovno povečanje sodelovanja med javnimi raziskovalnimi organizacijami in gospodarstvom, vzpostavljen je bil konzorcij pisarn za prenos znanja prek delovanja pisarn za prenos tehnologij javnih raziskovalnih organizacij, ponovno se je začelo povečevati število raziskovalcev in razvojnikov v gospodarstvu. Vzpostavljenih je bilo devet SRIP-ov, ki so dober instrument povezovanja gospodarstva in znanosti, še pravijo na ministrstvu.