Malvazija je sorta bele vinske trte, ki uspeva predvsem v slovenskem Primorju, na Krasu in v Istri. Izvira iz Grčije, natančneje iz Peloponeza, in se je prek Italije razširila na Jadransko obalo.

Malvazija ima dolgo zgodovino, ki sega v antično Grčijo, kjer je sorta prvotno nastala na Peloponezu. Trta se je preko Beneške republike v srednjem veku razširila na jadransko obalo, še posebej v Istri in Dalmaciji. V tem obdobju je vino postalo priljubljeno med plemstvom in trgovci, zlasti v beneških pristaniščih, kjer so ga pogosto prodajali. Malvazija je skozi stoletja ohranila svoj ugled in je danes pomemben del vinske tradicije v Sredozemlju.

Kako pa besedo malvazija sploh izgovorimo? V slovenskem delu Istre o tem ni dvoma. Kamorkoli se boste obrnili, boste slišali besedo naglašeno na -i, torej malvazíja.

Nekoliko drugače pa je v preostalem delu Slovenije in tudi v hrvaškem delu Istre. Tam boste slišali naglas na drugi črki -a, kar pomeni malvázija.

Za razrešitev te dileme smo vprašali red. prof. dr. Vesno Mikolič, znanstveno svetnico in predstojnico Inštituta za jeziskoslovne študije na Znanstveno-raziskovalnem središču v Kopru, ki nam je takoj potrdila, da ji je problematika dobro poznana.

"Gre za to, da sta pri prevzetih besedah, ki se končujejo na -ija, zelo pogosto v rabi dva naglasa, zato sta tudi po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) obe naglasni dvojnici ustrezni, npr. eksplozíja, tudi eksplózija, inkluzíja in inklúzija, konfúzija in konfuzíja," je pojasnila.

dr. Vesna Mikolič

Pravi, da so takšne naglasne dvojnice nujne, "saj mora biti knjižni jezik kot pomemben narodnopovezovalni element sprejemljiv za čim širši krog ljudi."

"Tako kot pri imenih krajev tudi pri imenih za tradicionalne jedi in vina, ki so lahko tudi pomembna turistična kulinarična ponudba, pa je priporočljivo slediti izgovoru domačinov oziroma lokalnih pridelovalcev, zato ima v primeru besede malvazija naglas na -i, torej malvazíja, nedvomno prednost," je nadaljevala Mikolič in dodala, da bi bili dobro, če bi to upoštevali tudi drugi slovenski govorci in bi ta prednost bila vidna tudi v SSKJ.

Zaupala pa nam je še eno zanimivost izvora besede. "Po Slovenskem etimološkem slovarju je ime malvazija prevzeto iz italijanskega poimenovanja malvasia po kraju Malvasia (v novogrščini Monembasía) na jugu Peloponeza Grčiji, kjer so v srednjem veku pridelovali znamenito malvaško vino. Trto so od tam prinesli v dežele severnega Sredozemlja, ustno izročilo pa govori o malvaziji kot o izvorno kretskem vinu."