Letošnje že 58. Kurentovanje na Ptuju se je s predajo oblasti karnevalskemu princu začelo že v soboto, v 11 festivalskih dneh pa v najstarejšem slovenskem mestu znova pričakujejo več kot 100.000 obiskovalcev. Vrhunec dogajanja bo tudi tokrat v nedeljo, ko prireditelji na največji slovenski mednarodni povorki pričakujejo več desettisoč ljudi.

V Ljubljani v soboto pripravljajo tradicionalni Zmajev karneval, ki vključuje skupine tradicionalnih, etnološko obarvanih pustnih mask, otroške skupine ter druge organizirane skupine. Letošnja tema je vezana na evropsko leto kulturne dediščine in 70. obletnico Lutkovnega gledališča Ljubljana. Maske bodo na pot ob 11. uri odšle izpred Novega trga čez Šuštarski most na Mestni trg, nato pa bodo mimo Stritarjeve ulice in Prešernovega trga prispele na Kongresni trg.

V Cerknici bodo na debeli četrtek oblast prevzeli Butalci, z Žaganjem babe - slavnostno prireditvijo na odru pred Kulturnim domom v Cerknici. Župan jim bo predal ključe mesta, pustni teden s številnimi dogodki pa bo potekal vse do pepelnične srede. Vrhunec dogajanja bo nedeljski pustni karneval, ki se vselej začne "točno okoli 12.32 ure". Tam bodo vse znamenite cerkniške maske od coprnice Uršule s Slivnice do zmaja Jezerkota iz Cerkniškega jezera.

Osrednje dogajanje na Cerkljanskem bo v nedeljo s pustno sodnijo na tradicionalni Laufariji v Cerknem, kjer bo prireditev potekala že 62. doslej. Glavni lik v laufarski družini je Pust, ki spada v skupino arhaičnih mask. Ker simbolizira zimo, ga je po verovanju naših prednikov treba usmrtiti, zato se bodo tamkajšnje pustne prireditve znova zaključile na pustni torek z obsodbo in usmrtitvijo Pusta.

Tradicija praznovanja pusta z maskami in karnevali izhaja iz starodavnih poganskih časov. V Srednji Evropi so se po letu 1300 v povezavi s krščanskimi običaji zabave prenesle na čas pred 40-dnevnim postom. Slovenske pustne maske in šeme so zelo slikovite, pustni običaji pa so v marsičem edinstveni in odražajo nekdanje lokalne posebnosti vaških okolij.