Zahteva za oceno ustavnosti se nanaša na 86., 86.a in 109. člen zakona o medijih. 86. in 86.a člen določata kvote predvajanja slovenske glasbe na radijskih postajah, 109. člen pa je povezan s pristojnostmi Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos). Ključni očitek obeh podpisnikov zahteve je, da uzakonitev kvot pomeni nedopusten poseg v uredniško avtonomijo in s tem v pravico svobode izražanja.

Predsednik komisije državnega sveta (DS) za kulturo, znanost, šolstvo in šport Zoran Božič je na današnji seji ocenil, da zadnja uzakonitev kvot iz lanskega leta ni dosegla svojega namena, to je spodbujanje predvajanja slovenske glasbe na radijskih postajah. Je pa po njegovih besedah okrnila avtonomijo urednikov in otežila njihovo delo.

Minister za kulturo Tone Peršak je opozoril, da ni mogoče po tako kratkem času soditi o učinku zakonske rešitve. Dejal je, da kvote omejujejo zgolj 20 odstotkov časa, ki ga radijska postaja nameni predvajanju glasbe. Po njegovih besedah se zato postavlja vprašanje, ali kvote v tolikšni meri posegajo v avtonomijo glasbenih urednikov, da je potrebna ustavna presoja zakona.

Sicer se je Peršak strinjal s podpisniki zahteve, da uzakonitev kvot vsekakor terja poglobljen razmislek in morebiti tudi primernejše zakonske rešitve. Po njegovih besedah bi veljalo predvsem razmisliti o tem, ali bi zdajšnje tri časovne pasove predvajanja glasbe, ki jih določa zakon, nadomestili zgolj z dvema pasovoma: dnevnim in nočnim.

Predstavnik sindikata glasbenih urednikov Andrej Karoli je poudaril, da zahteva za oceno ustavnosti - za njeno strokovno plat je poskrbel ustavni pravnik Ciril Ribičič - nikakor ni usmerjena proti slovenski glasbi in glasbenikom. Po njegovih besedah je zahteva predvsem klic v sili zaradi nestrokovnega posega v uredniško avtonomijo. Izrazil je željo, da bi zahteva pomenila začetek temeljite razprave o medijski zakonodaji.

Glasbeni urednik Tomaž Čop je izpostavil, da je neživljenjskost kvot povzročila padec poslušanosti radijskih postaj. Po njegovih besedah spoštovanje kvot oz. zakona pomeni hkratno kršitev radijskega formata, ki pa je temelj poslušanosti. Karoli je dodal, da pretirana regulacija, ki so jo prinesle kvote, nasploh negativno vpliva na razvoj radijskega medija.

Do glasbenih kvot je bil kritičen tudi strokovnjak za medije Marko Milosavljević. Po njegovih besedah zakonska rešitev kaže na temeljno nepoznavanje radijskega medija, saj glasbene urednike spreminja v "kalkulatorje". Ministra je opozoril, da kvote v primeru nacionalnega radia ne omejujejo zgolj 20, ampak 40 odstotkov časa.

"Glasbene kvote da, ampak morajo biti izvedljive ter v dobrobit glasbenikov in poslušalcev," pa je dejal predsednik DS Mitja Bervar. Pozval je še pristojne politike, naj s pomočjo medijskih strokovnjakov najdejo primernejšo zakonsko rešitev od zdajšnje.

Sicer bo plenarna seja, na kateri bo DS dokončno odločil o sprejemu zahteve za oceno ustavnosti 86., 86.a in 109. člena zakona o medijih, po napovedih Božiča 7. februarja.