Občina Ankaran je imela po podatkih, ki so javno objavljeni, v preteklem letu v proračunu nekaj čez devet milijonov evrov prihodkov, za leto 2018 pa proračun planira nekaj čez trinajst milijonov evrov prihodkov. Kot ob tem meni sogovornik, je "neverjetno in skoraj tudi nerazumljivo, da se v vsem tem času v Občini Ankaran dejansko ni zgodilo praktično nič. Dejstvo je, da Občina Ankaran kot relativno majhna občina za svoje redno delovanje potrebuje zelo majhna sredstva."

Zakaj? "Prvič, zato, ker ima, kar se tiče vzdrževanja infrastrukture, zelo malo cest in ulic, ki spadajo v njeno pristojnost vzdrževanja, kajti glavna Jadranska cesta je državna in zanjo skrbi država." Kot nadaljuje, je to po obsegu "zelo malo in poleg tega, da ima samo eno zdravstveno ambulanto v bolnici v Valdoltri in eno v centru Ankarana, osnovno šolo in vrtec, ki pa so bili zgrajeni še v času, ko je bil Ankaran del Mestne občine Koper, ugotovimo, da lahko Občina Ankaran za tako imenovano osnovno dejavnost porabi zelo malo denarja." Pretežni del sredstev bi moral občini ostajati za investicije, meni Matoz.

"Ankaran potrebuje urejen mestni trg"

Kot še ugotavlja sogovornik, ni bilo nič storjeno niti za ureditev mestnega jedra. "Ankaran si nedvomno zasluži mestni trg, saj nima mestnega jedra. Nujno je narediti urejen glavni trg v centru, odmakniti parkirišča, pridobiti nek nujen center dogajanja, kjer bi ljudje lahko posedeli, se družili ... Obala, ki je neprecenljiv dragulj, je neurejena. Ankarančani si zaslužijo urejeno sprehajalno pot (seveda s primerno osvetlitvijo) ob sami obali od Sv. Katarine do Debelega rtiča! Razen postavitve šotorov in nekaj prireditev se v Ankaranu ni zgodilo nič," pove. Zato je po njegovem mnenju tudi presenetljivo, "kako oziroma kam je ves ta denar v tem času odtekel."

2,5 milijona evrov za plače in delovanje občine, rezultatov pa nikjer

Matoz je ob tem navedel podatke iz objavljenega proračuna Občine Ankaran za leto 2018: "Plače za zaposlene v Občini Ankaran, pa nadomestila in sredstva za delovno uspešnost, pokojninsko zavarovanje ter izdatki za delovanje občinske uprave – za najemnine in blagovne storitve v Občini Ankaran – znašajo kar 2.535.844 evrov." To je po njegovem občutku "enormno glede na tako majhno občino in glede na obseg nalog, ki jih občina trenutno izvaja (oziroma pravzaprav ne izvaja). To ne bi bilo pretirano, v kolikor bi se zaposleni in občina izkazali v smislu izvajanja nekih projektov, naložb, ki bi bili vidni v kraju. Potem bi bilo to logično, ampak glede na trenutno stanje se mi to zdi pretirano," ocenjuje.

Kot je ob tem spomnil Matoz, je aktualni župan Ankarana Gregor Strmčnik v začetku svojega mandata, ki ga je po njegovi oceni dobil "zgolj in na račun aktivnosti odcepitve Ankarana od MOK," vseskozi skušal pokazati, kako "demokratično in odprto" vodi ankaransko občino.

Matoz je ob tem dodal, da je treba pohvaliti ideje "in ne gre zgolj za ideje – o ohranjanju narave in tako imenovanega naravnega rezervata Debeli Rtič, ampak kaj ko v isti sapi župan Strmčnik na to isto lokacijo nekdanjega počitniškega doma MNZ vabi migrante – begunce. In ko začuti, da ta ideja javno ni najbolje sprejeta, pa poskuša take izjave omiliti s tem, da seveda ni bilo tako mišljeno, da nasprotuje azilnem domu in podobno." Sogovornik ob tem ocenjuje, da je tako spreminjanje stališč župana "ne samo škodljivo za kraj, ampak tudi neresno."

"Participativni proračun je del zamegljevanja zadev"

Po mnenju sogovornika predstavlja "del očitnega zamegljevanja poslovanja občine tako imenovani participativni proračun, ki se pojavlja v zadnjih časih." Občani Ankarana imajo namreč participativni proračun, "kar pomeni, da napišejo svoje želje in videnje, občinski svet, ki sprejema proračun na predlog župana, pa te želje upošteva." Kot nadaljuje, ob pogledu na zadnjo, lanskoletno objavo realizacije teh 'želja' ugotovimo, "da je v tako imenovanem participativnem proračunu naštetih točno 39 želj oziroma potreb, ki so jih izrazili občani in občanke Ankarana."

Koliko od teh je bilo (ne)uresničenih? "Približno 20 od teh 39 pobud je bilo neuresničenih ali se bodo začele izvajati šele v letu 2018 ali pa se šele zgolj pripravlja dokumentacija, da se bodo lahko začele. Torej, od 39 projektov, ki so jih predlagali občanke in občani, jih je občina uresničila bore malo (pa še to le tiste, ki so zahtevali neznatna sredstva)," odgovarja Matoz in ob tem dodaja, da "ni treba biti pretirano bister, da že na prvi pogled po prebranem v glasilu občine ugotoviš, da so med temi 20 neuresničenimi projekti predvsem tisti, ki so dejansko pomembni za kraj in dejansko nekaj predstavljajo, medtem ko so ostali bolj malenkostni in se jih lahko po moji oceni uresniči dokaj hitro in z majhnimi sredstvi."

"Do Debelega rtiča se je po obstoječi cesti skoraj nemogoče varno pripeljati, saj se na njej komaj srečata dve vozili"

Veliko se je govorilo o tem, kako bo Občina Ankaran čuvala naravo, ter o odloku, ki je bil sprejet o zaščiti Debelega rtiča. "Seveda soglašam s tem, da je treba ščititi naravne danosti in res z zelo previdno, subtilno roko posegati v take zadeve, kajti to bodo imeli tudi zanamci. In prav je, da jim narava ostane v vsej svoji lepoti. Ampak to seveda ne pomeni, da se je treba do Debelega rtiča peljati po cesti, kjer se komaj srečata dve vozili, kjer so ogroženi pešci in kolesarji."

Čeprav gre za državno cesto, je imel župan po Matozovem mnenju že vso priložnost, da bi se ta cesta obnovila, "saj so bili vsi projekti izdelani in jih je v celoti financirala MOK. Potrebna je bila samo realizacija, za kar pa očitno ni bilo ne znanja ne volje. Edina pridobitev je klavrno krožišče." Kot opozarja sogovornik, ne gre spregledati, da je bil "prvi del ceste od izstopa z avtoceste pa do meje meje MOK z Občino Ankaran v celoti obnovljen, urejen z odbojnimi ograjami, medtem ko je v Občini Ankaran država naredila samo poprej omenjeno krožišče v centru. Tukaj se vidi očitna razlika urejanja zadev z državo in nemoč ali nevednost župana Strmčnika," jasno pove Matoz.

"Delovanje Občine Ankaran je popolnoma netransparentno"

Kot ocenjuje Matoz, je bilo v tem delu narejeno "nič oziroma veliko, veliko premalo. Ankaran ima tudi v okviru razmišljanja, kot ga ima sedanja občinska oblast, da je treba zagotoviti zaščito določenih naravnih vrednot, veliko, veliko več možnosti za razvoj, ki pa ga zdaj dejansko ni. Pod pretvezo tega participativnega proračuna in sodelovanja občanov pri upravljanju občine je realnost povsem drugačna. Kako in na kakšen način se je porabil denar – preko devet milijonov iz proračuna za lansko in pretekla leta – in kako funkcionira občina, se dejansko sploh ne ve. Res je, da je delovanje občine popolnoma, popolnoma netransparentno," meni.

Kje so obljubljeni zdravstveni dom, pokopališče, urejena plaža?

Matoz je spomnil, da se v Ankaranu že leta govori o pokopališču, o novem zdravstvenem domu ter o ureditvi plaže. "Vse to je bilo obljubljeno ljudem v trenutku, ko so se odločali o tem, ali bi ostali v MOK ali šli iz nje. Danes ni pokopališča, zaradi katerega so se Ankarančani takrat najbolj odločali za odcepitev od MOK, ni zdravstvenega doma, imajo eno ambulanto v Valdoltri in eno v centru Ankarana. Lekarno so preselili iz večje v manjšo. Ni urejenega mestnega trga, ni promenade ob morju. V Sveti Katarini so naredili makadamski parkirni prostor in rampo, ki preprečuje dostop do morja. Ni novih športnih igrišč, rekreacijskih površin, urejenih kolesarskih stez. Ankaran dejansko nima ničesar, razen tega tako imenovanega dolgoročnega prostorskega planiranja, ki ga zagovarja zdajšnji župan Gregor Strmčnik, ki pa še zdaleč ni ugledal luč sveta."

In to traja še od časa pred ustanovitvijo Občine Ankaran. "Vsa ta štiri leta se sprejema prostorski akt, ki ga ni. In pod pretvezo, da se bodo vse zadeve zgodile, ko bo sprejet prostorski akt, se ta agonija Občine Ankaran in nas občanov (pri tem izstopa neoperativnost sedanje občinske oblasti) nadaljuje in občina zaradi tega po mojem mnenju stagnira. Pa čeprav je ena od najbogatejših v Sloveniji," zaključuje sogovornik.