EVOLUCIJA PSOV V 21. STOLETJU: Spremembe v vedenju in udomačevanju

Trendi

Psi so skozi tisočletja postali naši zvesti spremljevalci in nepogrešljivi del naših življenj. Od lovskih in čuvajskih nalog do družabnikov na kavču – njihov razvoj je šel skozi več faz. Zdaj pa znanstveniki opozarjajo, da psi vstopajo v novo fazo udomačevanja. Ta faza, ki jo spodbuja sodoben način življenja, prinaša spremembe, ki od psov zahtevajo prilagoditve vedenjskih lastnosti. Življenje v urbanih okoljih, več časa preživetega z ljudmi v notranjih prostorih in manj fizičnih aktivnosti pomeni, da psi potrebujejo drugačne značilnosti, kot so jih imeli v preteklosti.

Psi že od nekdaj igrajo pomembno vlogo v življenju ljudi, saj so opravljali različne naloge, kot so lov, varovanje premoženja in čuvanje živine. Te naloge so zahtevale, da so imeli močne nagone in veliko energije. Z urbanizacijo in pomanjkanjem prostora pa so se zahteve po vlogi psov v današnjem času močno spremenile. Namesto, da bi cele dneve preživeli zunaj in delali, zdaj večino časa preživljajo znotraj domov kot del družine. Nekoč zaželeno lajanje, namenjeno varovanju doma, je danes pogosto nezaželeno, saj se od njih pričakuje, da bodo tiho in primerno socializirani. Hitre spremembe v načinu življenja so povzročile, da so se morali prilagoditi sedečemu življenjskemu slogu, kar pa ni v skladu z njihovimi tisočletnimi evolucijskimi nagoni.

Vendar pa so raziskave pokazale, da so nekateri psi, zlasti službeni psi, izjemno prilagodljivi na sodobno življenje. Študija, izvedena na mladičih službenih psov v raziskovalnem centru Duke Puppy Kindergarten, je pokazala, da so službeni psi posebej dobro prilagojeni življenju v 21. stoletju. Slednji so visoko usposobljeni za pomoč ljudem pri opravljanju vsakodnevnih nalog, kot so odpiranje vrat, prižiganje luči ali celo pomoč pri pranju perila. Ti psi torej predstavljajo model, kako bi lahko tudi drugi kosmatinci postali bolje prilagojeni sedentarnemu življenjskemu slogu, piše The Atlantic.

Prvi koraki udomačevanja psov so se začeli že pred 40.000 do 14.000 leti, ko so volkovi iskali hrano blizu človeških naselbin in sčasoma razvili prijateljske lastnosti, ki so jim omogočile, da so se bolje povezali z ljudmi. Ta proces je zmanjšal lastnosti, kot sta agresija in strah, ter spodbudil razvoj prijaznosti, kar je psom omogočilo boljše preživetje. Drugi val udomačevanja psov je sledil industrijski revoluciji, ko so ljudje začeli z vzrejo psov predvsem zaradi njihovega videza in statusa. To je privedlo do več kot 200 pasem, ki jih poznamo danes.

Psi so bili nekoč prilagojeni na življenje na prostem, kjer so lahko prosto tekali po soseskah, a z urbanizacijo in povečanjem časa, preživetega v zaprtih prostorih, so se ti pogoji spremenili. Tisti, ki so preveč energični, prestrašeni ali tesnobni, so pogosto težje obvladljivi za lastnike, kar vodi do tega, da se jih veliko znajde v zavetiščih. Mnogi lastniki poskušajo izbrati pravo pasmo psa v upanju, da bo ta rešila vse težave, vendar pasma le redko zagotavlja določene vedenjske lastnosti. Pasma predvsem določa videz psa, ne pa njegove sposobnosti za prilagajanje okolju.

Toda omenjeni službeni psi so izjema. Ti psi so že več kot stoletje vzgajani za delo v urbanih okoljih, kjer morajo ostati mirni v stresnih situacijah, kar vključuje stik z ljudmi in drugimi psi. Raziskave so pokazale, da imajo službeni psi višjo raven oksitocina, hormona, ki spodbuja družbeno vez, kar jih dela bolj prijazne do ljudi. Prav ta prijaznost bi lahko bila poglavitna lastnost v tretjem valu udomačevanja psov. Če bi se pri vzreji posvečalo več pozornosti prijaznosti in socialni prilagodljivosti, bi to lahko postalo norma med vsemi psi.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija