V Sloveniji imamo okoli 70.000 družinskih kmetij, katerih starostna struktura sicer ni najboljša, se pa izboljšuje.

Država bo še naprej podpirala prevzemanje kmetij. Po besedah državne sekretarke z ministrstva za kmetijstvo in okolje Tanje Strniša so procesi prevzemanja res počasni, vendar pa je po njenem to tudi dobro, saj se tako predelava ne opušča, male kmetije pa ne ugašajo prehitro. Povprečna starost na kmetijskih gospodarstvih je zdaj 56 let. V zadnjih sedmih letih je dobilo podporo 2265 mladih prevzemnikov pod 40 leti starosti.

Na okrogli mizi Družinsko kmetovanje - skupna točka okoljske, kmetijske in socialne politike od vstopa Slovenije v EU, ki jo je pripravilo ministrstvo kmetijstvo in okolje, je Strniševa tudi opozorila, da je delo na kmetiji danes izredno odgovorno, tudi finančno, in da je gospodarjenje na razvojni kmetiji mogoče celo bolj zahtevno kot v podjetju, pri tem pa mora s kmetijo dihati cela družina.

Kmetije morejo prevzeti mladi

Anton Jagodic iz javne kmetijske svetovalne službe Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije je menil, da je kmetijska politika ena redkih in resnih, ki se trudi, da pospeši prehod na mlajše generacije. Tam, kjer kmetije prevzemajo mladi, je po njegovih besedah razvoj hitrejši, vendar pa je pomembno, da na kmetijah poleg tehnologije obvladajo tudi druga znanja.

Rok Damjan je v imenu Zveze podeželske mladine Slovenije povedal, da je njihov cilj povezovanje mladih na podeželju, saj se jih zaradi krize veliko vrača na kmetije prednikov, kar je zelo pomembno. Pogled na kmeta pa se po njegovih besedah vendarle spreminja, saj se že dogaja, da mladi iz mesta mladim s podeželja zavidajo njihov položaj, oziroma poklic kmeta ni več zaničevan, kot je to veljalo še pred leti.

Majda Černič Istenič z Biotehniške fakultete je opozorila, da družinske kmetije niso homogen pojav, pač pa zelo različne glede na starost, velikost kmetije, izobrazbo, izhodiščne razmere in tudi identifikacijo s kmetijskim poklicem. Tudi na kmetijah se danes spopadajo s stresom, predvsem zaradi obremenjenosti z dokumentacijo in zaradi vremenskih sprememb. Vzrok za pozne predaje kmetij pa so po njenih ugotovitvah tudi strukturni razlogi, saj starejši kmetje nimajo zagotovljene socialne varnosti, zato odlašajo s predajo, je povedala med drugim in dodala, da kmetje potrebujejo veliko podpore, saj je kmetijski trg zelo krut, majhne kmetije pa zelo ranljive.

Vsak evro v kmetijstvo je investicija

Strniševa je ob tem dodala, da prav zato pogoj za prevzem ni celotna predaja, pač pa lahko lastnik del premoženja zadrži.

Na pomen družinskih kmetij je ob odprtju sejma Agra opozoril tudi minister za kmetijstvo in okolje, ki opravlja tekoče posle, Dejan Židan. Poudaril je, da družinske kmetije delujejo tudi v težkih časih in ohranjajo stabilno proizvodnjo, zato bi po njegovem moral vsak davkoplačevalec razumeti, da vsak državni evro, ki ga vložimo v družinsko kmetijo, ni strošek, ampak investicija.