Do obiska prihaja dan po današnji seji sveta vlade za Slovence v zamejstvu, poleg Hrška pa bodo v delegaciji še podpredsednica komisije Anita Koleša in člani komisije Ljudmila Novak, Violeta Tomić in Danijel Krivec.

Letos je sicer minilo 15 let od sprejema zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Italijanski parlament je namreč 14. februarja 2001 sprejel zakon, ki je osnova za določanje pravic slovenske manjšine v Italiji, z njim pa je bila tudi prvič uradno priznana prisotnost slovensko govoreče skupnosti na ozemlju videmske pokrajine.

Skupna pot do poglobljenega sodelovanja

Parlamentarna komisija prihaja na obisk v Trst prav v času, ko sta obe krovni organizaciji slovenske manjšine v Italiji, Slovenska kulturna in gospodarska zveza (SKGZ) in Svet slovenskih organizacij (SSO), stopili na pot poglobljenega sodelovanja, ki poteka znotraj različnih delovnih skupin.

Namen tega sodelovanja je po besedah predsednika SKGZ Rudija Pavšiča, da manjšina sama preseže delitve iz preteklosti in da skupaj poišče nove, sodobnejše rešitve za organizacijo. Prednost imajo skrb za slovenski jezik, vsestranski razvoj Slovencev na Videmskem, mladi, izobraževanje in še bolj aktivna prisotnost manjšine, predvsem v mestu Trst, ki je deželna prestolnica in kraj, kjer so Slovenci najštevilčnejše prisotni.

Po oceni Pavšiča je položaj zamejcev ugoden

Pavšič je še ocenil, da je splošen položaj slovenske manjšine v Italiji ugoden, "če ga uokvirimo in primerjamo s splošnim položajem, ki je izraz težke gospodarske krize in krize vrednot, ki so izraz sodobnega sveta".

"Ob dejstvu, da so odnosi med Italijo in Slovenijo dobri, velja povedati, da se je znotraj naše skupnosti začel širši dialog. To je pomembno, saj samo skozi dialog in priznanje različno mislečega obstaja možnost, da se dogovorimo o bistvenih manjšinskih problemih in jih tudi primerno rešujemo," je še zapisal Pavšič.

Ideja o skupni brošuri

Predsednik SSO Walter Bandelj je pojasnil, da so se odločili, da ustanovijo komisije, ki bi obravnavale vsaka posamezno in sistemsko problematiko slovenske narodne skupnosti in bodo neposredno z organizacijami vpletene v mrežo analiz, informacij in skupnih stališč, da "s skupnimi močmi spremenimo to, kar je potrebno".

Bandelj je ob tem še omenil idejo skupne brošure, v kateri bi s povsem slikovnimi sporočili in trijezičnimi napisi predstavili vse manjšinske organizacije. "To bi bila prva uradna predstavitev, ki jo želita spodbuditi dve krovni organizaciji v celotni naši skupnosti," je poudaril.