Rezultati pregleda bank, ki jih je v nedeljo razkrila Evropska centralna banka (ECB), so v primeru Slovenije pokazali, da bi morali dve največji podržavljeni banki, NLB in NKBM, v primeru hudih gospodarskih šokov imeti konec leta 2016 za 65 milijonov evrov več kapitala, kot ga izkazujeta.

A banki po lanskih dokapitalizacijah in prenosu dela slabih terjatev na t.i. slabo banko letos poslujeta uspešno in s tako visokim dobičkom, ki bi te kapitalske izgube lahko pokrili. Zato dodatnih dokapitalizacij ne potrebujeta, posledic za davkoplačevalcev tokrat ne bo. Se bo pa morala vsa država resno usmeriti v poslovno, ne le finančno prestrukturiranje gospodarstva, so v nedeljo poudarili slovenski bankirji.

Rezultati niso prinesli pretresov

Rezultati med bankirji na ravni evrskega območja niso prinesli pretiranih pretresov. Večina od padlih bank na testu se je namreč že letos dokapitaliziralo, zato ECB le od slabe polovice do 10. novembra pričakuje poročilo, na kakšen način se bodo kapitalsko okrepile. Največ tistih, ki so na testih padle, je iz Italije ter iz Cipra in Grčije.

Po mnenju ECB, ki je nadzor opravila zato, da bo vedela, v kakšnem stanju banke v začetku novembra vstopajo pod njen neposredni nadzor, bo pregled stanja okrepil zaupanje javnosti v bančni sektor. Dan pa bo prinesel odgovor, kako se bodo rezultate odzvali finančni trgi, pa tudi predstavniki politične in gospodarske sfere.