Cimos kot pomemben dobavitelj svetovne avtomobilske industrije pomeni tudi vir preživetja za številne družine. Njegova usoda pa bo do jeseni negotova. V igri za nakup je ostal še italijanski finančni sklad Palladio Finanziaria, ki pa ni nič kaj radodaren s svojo ponudbo. To prodajalcem ni pustilo veliko prostora, a ob misli na črni scenarij, bosta DUTB in SDH prodajni postopek nadaljevala.

Največja lastnika Cimosa sta po informacijah portala Palladiu dala čas do 9. septembra, da se z upniki, torej bankami, dobavitelji in kupci, dogovori za sklenitev prodajnega sporazuma. Prodajalci so se ob tem zavezali, da se v tem času ne bodo pogajali z nobenim drugim kupcem, če bi se ta seveda pojavil. Italijani pa morajo z druge strani do prihodnjega torka pristati na odložne pogoje slabe banke.

Ponudba vključuje nove odpise

V dosedanjem postopku prisilne poravnave so banke in država Cimosu odpisale okoli 40 milijonov evrov obveznosti, v kapital so pretvorile še 170 milijonov in tako postale njegove lastnice. Cimos pa naj bi sedaj imel še 185 milijonov evrov dolgov.

Italijani so za zadolženo koprsko družbo ponudili le dobrih sto milijonov evrov, dodajajo na Siol.net. Upoštevajoč dokapitalizacijo in nekaj drugih zavez ponudba znaša slabih 170 milijonov evrov. Dobavitelje in kupce bi v doglednem času poplačali v celoti, medtem ko bi banke lastnice potegnile kratko. Zanje Paladio ponuja zgolj poplačilo likvidacijske vrednosti posojil, kar naj bi znašalo nekaj manj kot 30 milijonov evrov. Banke pa bi tako morale odpisati za okoli sto milijonov evrov.

Nova odpuščanja

Italijanski sklad naj bi se zavezal tudi k dokapitalizaciji Cimosa, in sicer bi financiral “obratni kapital, nujne investicije in odpravnine zaposlenim”.

V skupini Cimos so število zaposlenih od leta 2014 že zmanjšali z dobrih sedem na slabih pet tisoč, največ z odprodajo odvisnih družb, nekaj pa tudi z odpuščanjem. Pri nas Cimos zaposluje okoli dva tisoč ljudi.

V zadnjem času se je načrtovano odpuščanje upočasnilo, vzrok pa pomanjkanje sredstev za izplačilo zakonskih odpravnin. Palladio sicer namerava prevzeti načrt odpuščanja obstoječega vodstva. Do konca letošnjega leta naj bi skupina imela le še okoli 4.500 zaposlenih.

Vir: Siol.net

“Poleg nizke kupnine, na katero bodo morale pristati banke, ostaja odprtih še nekaj vprašanj, med drugim kdo bo prevzel breme morebitnih izgubljenih tožb Cimosa,” še pišejo na Siolu. Te naj bi znašale okoli 60 milijonov evrov.

Odločitev odvisna predvsem od tujih bank

Do jeseni je torej še upanje za Cimos. A pogajanja med potencialnim italijanskim kupcem in bankami ne bodo lahka. Niti pa držijo predvsem tiste banke, ki niso pristopile k medbančnemu sporazumu in pretvorile terjatev v kapital. To naj bi bile Unicredit, Intesa Sanpaolo, Mednarodna finančna korporacija IFC, Heta in Erste Bank.

Čas za koprsko družbo se tako izteka. Ali se bo pravočasno rešila pred breznom propada, je torej odvisno od bank. Če kupca in svežih sredstev ne bo pravočasno, je stečaj neizogiben. Še pred koncem leta naj bi namreč Cimosu zmanjkalo likvidnih sredstev.

Kje je grešila DUTB kot največja upnica

Poznavalci pravijo, da finančno prestrukturiranje ni bilo ustrezno, “saj je Cimos kljub 200-milijonskemu odpisu v letu 2014 še vedno bistveno prezadolženo podjetje. To duši njegovo tekoče poslovanje, zmanjšuje interes potencialnih kupcev in predvsem ovira njegov razvoj, saj poslovni partnerji zadolženost ocenjujejo kot preveč tvegano za nadaljnje sodelovanje”. Računi glede novih poslov, ki sta jih delala DUTB in vodstvo Cimosa, se niso izšli in družba nujno potrebuje svež kapital.

Največji kupci, ki jih je DUTB prisilila, da so Cimosu posodili denar, naj bi izgubili tudi zaupanje do Cimosa in njegovih lastnikov.

Pojavljajo pa se tudi številni namigi, da je menedžer DUTB Janne Harjunpää, vodilni v projektu prestrukturiranja Cimosa, “izrazito favoriziral bosanskega poslovneža Nijaza Hastorja, ki je imel pred leti ključno vlogo pri propadu slovenjgraškega Prevent Globala in je bil za državo kot kupec nesprejemljiv”. Hastor se je po vstopu Italijanov v igro umaknil, dobro obveščeni pa so prepričani, “da čaka na stečaj Cimosa, v okviru katerega bi se za nizko ceno lahko dokopal do Cimosove proizvodnje v Bosni in Srbiji”.

Harjunpääju, ki naj bi se tako kot DUTB do upnikov obnašal precej arogantno, se je, kot dodaja Siol.net, prejšnji teden izteklo pogodbeno sodelovanje z DUTB.

Na DUTB do konca prodajnega postopka Cimosa ne želijo dajati dodatnih pojasnil, prav tako se še ni odzvalo vodstvo Cimosa.