Odvetnik Tibor Gregl v Cimosovem imenu ni predlagal izločitve sodnika Julijana Glavine niti izločitve dokazov, vztrajal pa je, da se opravi neposredno zaslišanje prič, ki jih je predlagalo specializirano državno tožilstvo. Kot je pojasnil, predstavniki Cimosa namreč niso bili prisotni na zaslišanjih fizičnih osumljencev, zato se ne strinjajo, da bi se zgolj prebralo zapisnike z zaslišanj. Gregl je še dodal, da bodo v kratkem sodišču tudi formalno posredovali dokaze, da je Cimos očitano škodo v celoti saniral.

Začetek glavne obravnave naj bi sicer razpisali v kratkem. Od skupno desetih fizičnih oseb je na predobravnavnih narokih krivdo priznalo pet obtoženih, med njimi pa ni nekdanjega predsednika uprave Franceta Krašovca, ki krivde ni priznal.

Nekdanji vodilni v SiEVI, Cimosu in mariborskem Simitu naj bi se dogovorili, da denarja, s katerim bi morali kupiti nove stroje za razvojno-raziskovalno dejavnost razvojnih centrov, ne bodo porabili za to, temveč bodo prikazali nakup obstoječe, rabljene opreme Cimosa in Cimosa TAM kot nakup nove opreme. Stroje naj bi tako prodali Cimosovi hčerinski družbi Cimat, nato pa to družbo izbrali kot dobavitelja, prek katerega bi stare stroje družbama SiEVA in Simit prodali kot nove. Po mnenju tožilstva so zamolčali, da so zgolj obnovili in prebarvali staro opremo.

Na računu družbe SiEVA se je tako znašlo 3,2 milijona evrov, približno 2,8 milijona iz evropskega sklada za regionalni razvoj in nekaj manj kot pol milijona evrov iz državnega proračuna. Na račun družbe Simit iz Kidričevega pa so prenakazali nekaj manj kot dva milijona evrov. EU je za projekta družbe SiEVA in razvojnega centra Simit zagotovila 85 odstotkov denarja, slovenski proračun pa 15 odstotkov.