Komisija priporoča, naj članice EU petim schengenskim državam, ki uveljavljajo začasni nadzor na nekaterih notranjih mejah v schengenskem prostoru, ta ukrep ohranijo še tri mesece. Veljavni nadzor, ki je bil novembra podaljšan za tri mesece, se izteče 11. februarja.

Gre za nadzor na meji med Avstrijo in Madžarsko ter Avstrijo in Slovenijo, na kopenski meji med Nemčijo in Avstrijo, v danskih pristaniščih s povezavami do Nemčije in na kopenski meji med Dansko in Nemčijo, v nekaterih švedskih pristaniščih in na mostu Öresund ter v norveških pristaniščih s povezavami do Danske, Nemčije in Švedske.

Le v skrajni sili

Začasni nadzor mora ostati ciljno usmerjen, temeljiti mora na stalnih analizah tveganja in sprotnih podatkih obveščevalnih služb ter biti omejen v obsegu, pogostnosti, kraju in času, tako da zagotavlja odziv na resne grožnje javnemu redu in notranji varnosti.

Omenjenih pet držav mora zagotoviti, da se nadzor na notranjih mejah izvaja le v skrajni sili, so še poudarili v Bruslju. Države morajo tedensko pregledovati nujnost, pogostnost, kraj in čas nadzora ter ga prilagajati grožnji. Vsak mesec morajo poročati komisiji.

Še vedno obstajajo izjemne okoliščine

Komisija se je za trimesečno podaljšanje nadzora odločila, ker ocenjuje, da še vedno obstajajo izjemne okoliščine, ki so terjale uvedbo tega nadzora. Razmere v Grčiji in članicah, kjer so sekundarna gibanja nezakonitih migrantov najmočnejša, so namreč še vedno krhke.

Slovenska notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je zaradi tega vprašanja pisala evropskemu komisarju za migracije Dimitrisu Avramopulosu in izrazila ostro nasprotovanje podaljšanju nadzora na meji med Avstrijo in Slovenijo, ker je to po njenem mnenju povsem neupravičeno.