Bolnica Franja je bila leta 1999 razglašena za spomenik državnega pomena, leta 2000 je bila vpisana na poskusni seznam svetovne dediščine Unesca, leta 2007 pa je pridobila znak evropske dediščine. Zaradi njene univerzalne vrednosti in humanega sporočila je Bevk vladi podal poslansko pobudo za nadaljevanje postopka kandidature v ponedeljek, prav na dan, ko je bolnica Franja pred sedmimi desetletji sprejela prve ranjence.

Bevk je sicer že leta 1999 vložil poslansko pobudo za začetek kandidature za vpis bolnice Franja na Unescov seznam. Vlada jo je podprla ter imenovala delovno skupino za pripravo nominacije, bolnica Franja pa je bila nato vpisana na poskusni seznam Unesca.

Franjo si je že ogledal švedski strokovnjak

Na povabilo Urada slovenske nacionalne komisije Unesca si je Franjo ogledal švedski strokovnjak Mednarodnega sveta za spomenike in spomeniška območja (ICOMOS) Bengt O.H. Johansson, ki je za kandidaturo podal pozitivno mnenje za Unesco.

Uradni ocenjevalec ICOMOS Christoph Machat pa je leta 2002 podal odklonilno mnenje z utemeljitvijo, da gre v primeru bolnice Franje sicer za izjemen spomenik nacionalnega pomena, da pa so te svetovno prepoznavne vrednote zaobjete že v Ženevski konvenciji. Bevk ob tem opominja, da sta bila klub temu iz časa druge svetovne vojne dva spomenika že uvrščena na seznam, in sicer koncentracijsko taborišče Auschwitz na Poljskem leta 1979 in mesto Hirošima na Japonskem leta 1996.

Slovenija je projekt dopolnila

Slovenija je nato projekt dopolnila in pripravila načrt upravljanja s partizansko bolnico Franjo in njenim širšim zaščitenim območjem. Kljub vsemu ICOMOS odboru za svetovno dediščino ni priporočil vpisa Franje na seznam svetovne dediščine. Ker predlog zaradi negativnega mnenja ICOMOS ne bo dobil dovolj podpore, je Slovenija kandidaturo tik pred odločanjem julija 2003 v Parizu umaknila iz procedure. Z umikom iz odločanja si je zagotovila možnost, da z dopolnjenim predlogom in dodatnimi argumenti kandidaturo ponovi, je pojasnil Bevk.

Leta 2007 je bolnico Franjo skoraj v celoti uničila povodenj, po prenovi pa so jo maja 2010 ponovno odprli za obiskovalce. Kot so ob letošnjem jubileju zapisali v Mestnem muzeju Idrija, je partizanska bolnica Franja kljub izgubi dela originalne materialne dediščine v povodnji leta 2007 v celoti ohranila izvorno sporočilo in tako ostaja dragocen pomnik humanosti, plemenitosti in tovarištva ter simbol mednarodnega povezovanja in odpora.