"Napovedovanje gladine morja (ang. sea surface height ali SSH) na večdesetletnih časovnih skalah je zapleteno - potrebno je upoštevati različne globalne podnebne scenarije, ki na nivo morske gladine vplivajo prek različnih mehanizmov, kot so termična ekspanzija vodnega stolpca zaradi višanja temperature morja, prerazporeditve planetarne vodne mase zaradi taljenja Arktike in Antarktike, deformacija litosfere zaradi prerazporeditev vodne in ledne mase na planetu ter tektonski vplivi," razlaga Matjaž Ličer z Morske biološke postaje Piran.

Kar se tiče Severnega Jadrana, ocene v znanstveni literaturi predvidevajo, da lahko do leta 2100 pričakujemo dvig srednje gladine morja v razponu med 30 in 100 centimetri. "Raztros napovedi je torej izjemno velik, vendar z veliko verjetnostjo kaže na dvig," ob tem dodaja Ličer.

Kaj kaže zgodovina?

Gladina morja v Kopru v obdobju 1961-2017. Letna povprečja so prikazana s temno modrimi točkami (povezovalna modra črta je zgolj vodilo za oko), 10-letno drseče povprečje pa s svetlomodro črto.

Letna povprečja gladine morja v Kopru v zadnjih 70 letih med letoma 1961 in 1995 ne kažejo na statistično značilen trend, v devetdesetih letih pa začne gladina naraščati. Natančneje, v obdobju po letu 1995 statistično značilna rast srednje gladine znaša približno 5 milimetrov na leto.

V preteklih desetletjih je bil razpon izmerjenih višin v Kopru nekje med 100 in 300 centimetri. Od leta 1961 je bila gladina morja nad 330 centimetri (torej nad nivojem oranžnega opozorila) 55 ur, nad 350 centimetri (nad nivojem rdečega opozorila) pa 8 ur. Dogodkov nad nivojem rdečega opozorila je bilo detektiranih šest.

Nivo gladine morja na mareografski postaji v Kopru v obdobju 1961 - 2017, pri čemer je srednji nivo povišan za 30 cm glede na povprečje obdobja 1961-2017.

Če podatek, da bo povišanje gladine do leta 2100 v Severnem Jadranu verjetno znašalo vsaj 30 centimetrov, prištejemo zgoraj navedenim vrednostim, je število ur z gladino v Kopru nad 330 centimetri naraslo na 1153. Število ur z gladino v Kopru nad 350 centimetri pa znaša 149. "Takole čez palec lahko torej rečemo, da bi bile že ob najkonservativnejšem povišanju srednje gladine poplave ob slovenski obali dvajsetkrat bolj pogoste!" ob tem pojasnjuje Ličer.

Strokovnjak pravi, da bi se ob dvigu gladine za en meter močne poplave pojavljale že ob običajnem plimnem oziroma Luninem ciklusu (s periodo 28 dni) in obala bi bila vsak mesec kumulativno skoraj dva tedna poplavljena. "Ker je razpon med plimo in oseko maksimalen ob mlaju ali ščipu (takrat namreč Zemlja, Luna in Sonce ležijo na isti premici in se gravitacijski vplivi Sonca in Lune na lokaciji Zemlje najučinkoviteje seštevajo), bi zlasti v tednu mlaja ali ščipa morje močno poplavljalo ob vsakem plimnem maksimumu. Poplave bi imeli v tednu polne ali prazne lune dvakrat dnevno za nekaj ur," razlaga Ličer in dodaja: "K res močnim poplavam bi pa, tako kot danes, seveda prispeval še prehod ciklonov ter z njimi povezan padec zračnega pritiska, jugovzhodni vetrovi ter stoječa valovanja morske vode (t.i. sejši) v Jadranskem bazenu."

Po strokovnjakovih besedah je sicer treba upoštevati, da v trenutnih razmerah poplave ob slovenski obali povzroča predvsem jugo, burja pa ne. Pogostnost burje v severnem Jadranu v zadnjih 70 letih močno upada, kar je dobra novica za italijansko obalo, kjer burja povzroča izdatno obalno erozijo, vdore morske vode v priobalne rezervoarje pitne vode ter obalne poplave. Jugo po drugi strani po pogostnosti ne upada, zato v tem oziru ne moremo pričakovati ublažitve siceršnjega dviga srednje gladine.