Predsednik ZDA Donald Trump je znova izrazil svojo namero, da bi ZDA prevzele nadzor nad Grenlandijo, arktičnim ozemljem pod nadzorom Danske. Trump je pred dnevi opravil telefonski pogovor z dansko premierko Mette Frederiksen. Bela hiša klica ni komentirala, Frederiksen pa je dejala, da Grenlandija ni naprodaj. Frederiksen je sicer že večkrat poudarila, da morajo o prihodnosti odločiti njeni prebivalci. Slednje je dejal tudi grenlandski premier Mute Egede.

Zakaj Trump govori o Grenlandiji? Grenlandija, največji otok na svetu, se nahaja na Arktiki. Gre za najbolj redko poseljeno ozemlje na svetu s približno 56.000 prebivalci, večinoma avtohtonih Inuitov, približno 80 odstotkov njenega ozemlja pa pokriva led. Gre za avtonomno ozemlje Danske, kjer se nahajajo danske in ameriške vojaške baze.  Grenlandija, ki se geografsko nahaja v Severni Ameriki, je pod danskim nadzorom približno 300 let. Leta 1953 je postala del Kraljevine Danske, Grenlandci pa so pridobili dansko državljanstvo.

Kot navaja BBC, ZDA že dolgo gojijo varnostne interese na Grenlandiji, ki so jo ameriške sile zasedle potem, ko je Nemčija med drugo svetovno vojno okupirala Dansko. Po vojni so ameriške sile ostale na Grenlandiji. 

"Če bi Rusija poslala rakete proti ZDA, bi najkrajša pot za jedrsko orožje potekala čez Severni pol in Grenlandijo," je za BBC dejal Marc Jacobsen, izredni profesor na Kraljevem danskem obrambnem kolidžu. "Zato je baza Pituffik izjemno pomembna za obrambo ZDA." Trump pa je po mnenju Jacobsena verjetno zainteresiran tudi za rudarsko bogastvo Grenlandije.

Kitajska in Rusija sta v zadnjih letih začeli krepiti svoje vojaške zmogljivosti na Arktiki, piše v poročilu Arctic Institute. Poročilo poziva ZDA, naj okrepijo svojo prisotnost v Arktiki, da bi preprečile širjenje svojih tekmecev. Tudi danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen je v sredo dejal, da je Danska odprta za pogovore z ZDA in dodal, da ima Washington "legitimne" interese na tem območju. 

Čeprav se Trumpove izjave morda zdijo nenavadne, so ZDA že več kot stoletje skušale pridobiti nadzor nad Grenlandijo ali pa vsaj pridobiti popoln varnostni nadzor. Tako je že leta 1867 ameriški državni sekretar William H. Seward po nakupu Aljaske od Rusije vodil pogajanja za nakup Grenlandije od Danske, vendar ni dosegel dogovora.

Leta 1946 so ZDA ponudile plačilo 100 milijonov dolarjev (kar ustreza današnjim 1,2 milijarde dolarjev) za ozemlje, saj so ocenile, da je to ključnega pomena za nacionalno varnost, vendar je danska vlada to zavrnila. Trump je že med svojim prvim mandatom leta 2019 prav tako poskusil kupiti Grenlandijo. Tako Danska kot grenlandska vlada sta predlog zavrnili in dejali: "Grenlandija ni naprodaj."

Danish MEP Anders Vistisen swears at Trump, says Greenland not for sale, then tells him to fuck off pic.twitter.com/lTELtt5Mfq

— Esheru (@EsheruKwaku) January 21, 2025

Na Trumpove izjave se je že odzval predsednik vojaškega odbora EU  Robert Brieger, ki se je v intervjuju, objavljenem v soboto, zavzel za namestitev vojakov članic na otočju. "To bi bil močan signal, ki bi lahko prispeval k stabilnosti v regiji," je Brieger dejal v pogovoru za nemški časnik Welt am Sonntag in poudaril pomen Grenlandije. "Tam so obsežna nahajališča surovin, čez njo pa potekajo tudi pomembne prometne poti za mednarodno trgovino. Zaradi vse večjega taljenja ledu [...] to ustvarja tudi določen potencial za napetosti z Rusijo in morda Kitajsko," je dodal.