Guardian je objavil tajni dopis iz leta 2006 v katerem piše, da je NSA pridobila telefonske številke od državnih uradnikov State Departmenta, Pentagona in Bele hiše. Ni šlo za kaj izjemnega, ampak za rutinske operacije, kar sicer ne bi smelo biti nobeno presenečenje, saj je bila NSA ustanovljena prav v ta namen, torej za žetje elektronskih komunikacij po vsem svetu.

Razkritja o prisluškovanju so vzbudila veliko ogorčenje pri zavezniških državah in nemška kanclerka Angela Merkel je prvega dne vrha voditeljev EU dejala, da je ameriško vohunjenje spodkopalo zaupanje, ki ga bo potrebno povrniti. Po razkritjih o vohunjenju za Merklovo, je kanclerko v sredo poklical predsednik ZDA Barack Obama in ji zagotovil, da ji ne prisluškujejo in ji niti ne bodo.

Ni pa povedal, ali so ji prisluškovali v preteklosti in glede na njeno ogorčenje, ni dvoma kakšen je odgovor. Ogorčeni so med drugim tudi v Franciji, Braziliji in Mehiki, kmalu pa še v kakšni drugi državi, saj NSA vohuni po vsem svetu. Vprašanje je le, kaj bo spet prišlo na dan od Snowdna, ki dokumente objavlja prek ameriškega novinarja in pravnika Glenna Greenwalda. Ta se pred rojaki skriva v Braziliji.

Washington Post je v četrtek poročal, da bodo kmalu prišle na dan tudi informacije o obveščevalnem sodelovanju zavezniških držav z ZDA. To so zaveznikom povedali ameriški državni uradniki, ki so seznanjeni s tem, kaj vse je Snowden pobral z računalnikov NSA. Med drugim tudi občutljive informacije o vohunjenju za državami, kot so Iran, Rusija in Kitajska. Sodelovale naj bi tudi države, ki javno niso ravno zaveznice ZDA.

Glede na objave o prisluškovanjih voditeljem zavezniških držav, je argument ZDA, da gre za nacionalno varnost in boj proti terorizmu, na zelo majavih nogah. Snowdnove objave glede prisluškovanja tujini v ZDA ne vzbujajo ogorčenja, so pa jih, ko je prišlo na dan, da je NSA vohunila tudi doma. Obama je ukazal revizijo zbiranja obveščevalnih podatkov, ki pa še ni končana.