AKTUALNA TEMA: Ni pravi čas za sprejemanje zakona o medijih

Slovenija

Spremembe Zakon o medijih (ZMed) je trenutno aktualna tema v državnem zboru in v medijski javnosti. Pričakovanja so velika, z novelo naj bi uredili številna odprta vprašanja in odpravili regulatorne pomanjkljivosti, ki so ovira za urejanje pomembnih vprašanj delovanja medijskega trga. Na zakonske pomanjkljivosti so se pogosto v lanskem letu sklicevali odločevalci in se tako izogibali odgovornosti sprejemanja pomembnih odločitev, s katerimi bi lahko preprečili nevarnost nedopustne koncentracije ali prevladujočega položaja na medijsko telekomunikacijskem trgu.

Kakšen bo končni predlog novele, ta hip ni znano, a že prve informacije, ki so pricurljale v medije, nam dajejo mešane občutke. Poglavitne rešitve novele ZMed predvidevajo administrativno razbremenitev domačih izdajateljev, sofinanciranje javnega interesa na področju medijev ter oblikovanje t. i. socialnega paketa, ki bi vključeval zgolj programe v 'javnem interesu' in bi ga morali v svojo ponudbo obvezno vključiti vsi operaterji. Ker bi ta bil za gledalca brezplačen oz. bi lahko operater zaračunal le stroške vzdrževanja in amortizacije, ta operaterjem ne bi prinašal dobička. Takšen paket bi seveda koristil RTV Slovenija, manj navdušeni nad njim pa so ponudniki komercialnih programov, kot sta POP TV in Kanal A.

A spremembe ZMed so še posebej pomembne v kontekstu napovedanih sprememb v lastništvu Pro plusa, vodilne medijske hiše v državi. Združeni podjetji Telemach in Pro plus bi namreč pomenila največji in najmočnejši medijski monopol v zgodovini Slovenije. Takšen monopol bo imeli izrazito negativen vpliv na preostali dve televiziji, RTV in Planet TV, ki bosta s svojo pozicijo na trgu težko konkurirali.

Takšen medijski konglomerat si bo, če Agencija RS za varstvo konkurence to dopusti, lahko sam 'pisal in risal pravila' na telekomunikacijskem trgu. Takšen sistem pa za potrošnike nikoli ne pomeni nič dobrega. Zato je treba tako pomemben zakon, kot je zakon o medijih, sprejemati z veliko več odgovornosti in ne po hitrem postopku, mesec ali dva pred volitvami, ko so poslanski glasovi menda zelo poceni. Enaka velja tudi za odločitve Agencije za varstvo konkurence, ki ne bi smela sprejemati tako pomembnih odločitev le zato, ker so ji ostali odločevalci, ob nedorečenih zakonih, porinili ta vroč krompir.

Deli novico: