Zamejska kultura živi od podpore, ki jo dobi tudi pri matični državi. A kot je povedal Pahor, ponavadi zamejskim ustvarjalcem v prvi vrsti niso namenili veliko moralne podpore: "Od matice je človek vselej pričakoval, da je ona tista, ki bo dajala pravi poudarek tistim, ki živijo zunaj." Pahor sicer meni, da je moralna podpora velikokrat pomembnejša od finančne: "Ne odrečem se finančni podpori, a finančna brez moralne se dotika samo tistih, ki imajo neko organizacijo, društvo, nek izvor, medtem ko je moralna za vse."

V luči širših finančnih rezov v kulturi je Pahor dejal, da mora vsaka kultura, ki raste in se razvija, v primeru pomanjkanja sredstev preudarno razmisliti, kako bo denar porabila, kaj bo realizirala in česa ne. Slabo je, ko mora ustvarjalec delovati varčno, saj to po njegovem mnenju krati kreativnost. Po Pahorjevih besedah bi se morali tako akademiki kot tudi univerza v matici postaviti v bran vsega kulturnega in znanstvenega. Center slovenske kulture bi moral dati jasno vedeti, da tako preprosto ne gre, da se v zvezi s kulturo ne sme govoriti o varčevanju.

Javno čestital kulturni ministrici

Pahor je julija javno čestital ministrici za kulturo Julijani Bizjak Mlakar, ki je ob obisku Trsta povedala, da v domovini pogreša več narodne zavesti ter da bi jo lahko uvažali iz zamejstva. Pahor je dejal, da si ministrica pred obiskom ni predstavljala, da ljudje, ki živijo v zamejstvu, tako dihajo s slovensko kulturo: "Tako je zmeraj bilo, v Gorici in Trstu, dveh kulturno in politično aktivnih mestih." Če Trsta ne bi izgubili, bi po njegovih besedah tam stala slovenska univerza, saj je mesto predstavljalo okno v svet.

Med politiki je bil pred tem Bojan Štih edini, ki je Pahorja podprl pri delovanju revije Zaliv in zapisal, da je kulturni razvoj v Trstu odvisen od matice. Danes vest o katerem od zamejskih ustvarjalcev težko prodre v slovensko javnost: "Samo če je kaj izrednega, Ljubljana prisluhne, a se ne navduši, ne poudari." Kot že večkrat poprej je Pahor poudaril pomen narodne zavesti, ki je pri Slovencih omajana.

S trikotniki označevali zapornike

Novo delo Rdeči trikotniki, ki ga bodo v ljubljanski knjigarni Konzorcij predstavili v sredo, na 102. Pahorjev rojstni dan, je tržaški pisatelj letos najprej napisal za italijansko založbo Bompiani, da bi opozoril na manj znana, a nič manj kruta delovna taborišča za internirance. Ti so bili internirani zaradi njihovega odporniškega delovanja. To so taborišča, kot so Dachau, Dora in Mauthausen, o katerih je Pahor večkrat govoril, založnica pri italijanski založbi pa ga je spodbudila, naj povedano tudi zapiše.

Naslov knjige Rdeči trikotniki bo po besedah Pahorja pri marsikomu zbudil zanimanje, saj mnogi ne vedo, da so v taboriščih zapornike označevali s trikotniki različnih barv. Rdeči so bili namenjeni političnim zapornikom.

Tržaška literarna šola resnično obstaja

Na vprašanje, kakšen je bil odziv na simpozij, je Pahor dejal: "Malenkosten, kot ponavadi. Zmeraj nekdo nekaj očita. Marsikdo je rekel, da imamo literarno šolo v Ljubljani, kjer deluje tudi ZRC SAZU, Društvo slovenskih pisateljev in center Pen. Zakaj je treba govoriti o Trstu?"

Pahor je dvomljivcem odgovoril, da je o tržaški literarni šoli treba govoriti preprosto zato, ker resnično obstaja. Ne gre za samopromocijo, kot mu nekateri oponašajo. Očitke zavrača in ga ne zanimajo, saj meni, da je širše prepoznan že po svojih delih. "S to šolo potrjujemo našo tržaško eksistenco," je zatrdil. To se zdi Pahorju ključno.