Policija je v lanskem letu obravnavala 1558 kaznivih dejanj nasilja v družini, v letu 2013 pa 1539. Za takojšnjo zaščito žrtev je v pristojnosti policije varnostni ukrep prepovedi približevanja določeni osebi, kraju ali območju. Alojz Sladič iz sektorja splošne policije je ocenil, da ima policija zadostna zakonska pooblastila za prvo zaščito žrtev.

Ustreznejšo zakonodajo pa Sladič pogreša predvsem na področju dela s povzročitelji nasilja v družini. Po njegovih besedah bi veljalo uvesti dodatne ukrepe v smislu terapije, ki jo potrebujejo povzročitelji, da bi se zavedli svoje odgovornosti. Na podlagi veljavne zakonodaje so namreč povzročitelji pogosto prepuščeni samim sebi.

Žrtve odklanjajo pomoč katerekoli institucije

Na zahtevnost in tudi obsežnost policijske preiskave nasilja v družini je opozorila vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto Neža Miklič. Po njenih besedah so še posebej zapleteni primeri, ko žrtve odklanjajo pomoč katerekoli institucije, kar pa ni redko. V teh primerih so pooblastila policije močno omejene, zato pa skuša obvestiti čim širši krog pristojnih institucij in oseb.

Žrtve nasilja v družini se najpogosteje zaupajo prijateljem in znancem, ti pa se ne tako redko ustrašijo policijskih in poznejših sodnih postopkov ter odlašajo s prijavo primera. Po besedah Mikličeve odzivni čas pristojnih institucij podaljšuje tudi lažno upanje žrtev, da se bo partnerski odnos spremenil oziroma da bodo same uspele rešiti težavo.

Žrtve se pogosto niti ne zavedajo nefizičnih oblik nasilja

Mikličeva je opozorila, da žrtve niso deležne le fizičnega nasilja, ampak tudi psihičnega, ekonomskega in spolnega nasilja ter zanemarjanja. Žrtve se pogosto niti ne zavedajo nefizičnih oblik nasilja, saj jih žal sprejemajo že kot del njihovega vsakdana. Glede primerov nasilja žensk nad moškimi je dejala, da jih policija obravnava le nekaj letno, zagotovo pa niso vsi prijavljeni.

Sladič je tudi poudaril prizadevanje policije, da bi čim bolj skrajšala svoj odzivni čas. Po njegovih besedah je namreč v primerih nasilja v družini nesprejemljivo govoriti o nekajurnem ali celo nekajdnevnem odzivnem času, saj gre pogosto za minute. Pojasnil je še, da je izrek varnostnega ukrepa prepovedi približevanja pravzaprav v pristojnosti vsakega policista.