Erjavec se je, kot navajajo na zunanjem ministrstvu, zavzel tudi za boljšo koordinacijo aktivnosti med Srednjeevropsko pobudo, Regionalnim svetom za sodelovanje in Jadransko-jonsko pobudo. Sodelovanje naj bi potekalo z namenom iskanja sinergij pri aktivnostih na področju Zahodnega Balkana.

Sicer se je zasedanje osredotočilo na bodočo vlogo pobude, ki bo naslednje leto praznovala 25. obletnico delovanja. Ministri so obravnavali in potrdili akcijski načrt za obdobje od 2014 do 2016, ki naj bi ga dokončno sprejel vrh predsednikov vlad pobude konec leta. Obravnavana je bila tudi odločitev o obnovitvi ekonomske dimenzije pobude in potrditev proračuna kooperacijskega sklada za naslednje leto.

Erjavec se je zasedanja v kraju Gödöllo udeležil na povabilo madžarskega kolega Janosa Martonyija, trenutno predsedujočega pobudi. Erjavec in Martonyi sta se ob robu zasedanja tudi srečala in obravnavala načrtovane skupne aktivnosti v bližnji prihodnosti.

Gre za največji nevladni forum

Srednjeevropska pobuda je najstarejši in največji medvladni forum za regionalno sodelovanje v Evropi, še izpostavljajo na MZZ. Vključuje 18 držav s površino 2,4 milijona kvadratnih kilometrov in 250 milijoni prebivalcev. Slovenija v njem sodeluje od leta 1992.

Sicer pa je danes v Gödöllu potekalo tudi ministrsko srečanje Višegrajske skupine, ki ji prav tako predseduje Madžarska. Predstavniki Češke, Madžarske, Poljske in Slovaške ter evropski komisar za širitev Štefan Füle so izrazili podporo širitvi EU na Zahodni Balkan, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Füle je po pogovorih poudaril, da je sodelovanje držav Višegrajske skupine in držav Zahodnega Balkana zelo pomembno, še posebej ob upoštevanju dejstva, da proces širitve EU postaja vse bolj politično vprašanje. Martonyi pa je menil, da je "odgovornost" Višegrajske skupine, da Zahodnemu Balkanu pomaga v procesih pridruževanja evropskim integracijam.