Ni sicer nujno, da se družinsko nasilje dogaja v odnosu med parnerjema, ravno tako avgusta, smo bili obveščeni o primeru, ko je sin maltretiral svojo mater. Z njo je grdo in ponižujoče ravnal ter nad njo izvajal psihično nasilje, zato so mu koprski policisti izrekli prepoved približevanja in ga kazensko ovadili.

V kriznem centru za žrtve nasilja, ki deluje v Centru za socialno delo Piran, sicer pravijo, da se na njih največkrat obrnejo ženske, ki doživljajo nasilje s strani partnerja in želijo z umikom pred nasiljem zaščititi sebe in otroke, če jih imajo. "Nekatere doživljajo tudi nasilje s strani širše družine, na primer s strani svojih ali partnerjevih staršev, vendar je slednje običajno povezano s partnerjevim nasiljem," pojasnjuje vodja centra Jana Peršič.

Nekatere doživljajo več oblik nasilja

Na piranski krizni center se ženske obračajo iz različnih vzrokov, zaradi doživljanja fizičnega ali psihičnega nasilja, v katerega spadajo verbalno nasilje, grožnje in ustrahovanja, pa tudi zaradi doživljanja spolnega nasilja, zalezovanja. "Nekatere doživljajo več oblik nasilja," pravi Peršičeva in ob tem dodaja, da so ženske večkrat v stiski tudi zaradi strahu pred prijavo nasilja policiji in Centru za socialno delo, saj lahko ne poznajo zakonodaje; ker še ne vedo kakšne spremembe si lahko obetajo z umikom v krizni center ali varno hišo. Doživljanje nasilja ima tudi posledice na telesnem in duševnem zdravju, žrtve imajo občutek brezizhodnega položaja v partnerskem odnosu, ki je povezan s strahom za materialno preživetje, za skrb in vzgojo otrok ter pred morebitnimi ukrepi CSD.

V Piranu sprejeli 68 žrtev

V tem letu so v Piranu s strani CSD, nevladnih organizacij, družinskih članov in prijateljev potencialnih uporabnic in potencialnih uporabnic samih prejeli 68 klicev za možnost sprejema uporabnikov, sprejeli so prav toliko žrtev, med njimi 30 žensk in 38 otrok. "Pokličejo nas ženske vseh starosti, najmlajša letos sprejeta uporabnica je imela 19 let, najstarejša pa 71 let," razlaga vodja kriznega centra. Med njimi je 44 odstokov uporabnic z obalno-kraške regije, sledijo osrednjeslovenska regija s 33 odstotki, severno-primorska regija, podravska in dolenjska regija, sprejeli pa so tudi eno uporabnico iz Romunije brez urejenega prebivališča v Sloveniji.

Žrtve pomoč poiščejo na različne načine; lahko gre za situacije, ko so fizično ogrožene zaradi nasilja in pokličejo policijo. Na območju Policijske uprave Koper so letos obravnavali 78 kaznivih dejanj Nasilje v družini in 25 kaznivih dejanj Zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje ter izrekli 58 ukrepov prepovedi približevanja. Lani denimo, je bilo teh primerov manj, obravnavali so 55 kaznivih dejanj Nasilje v družini 21 kaznivih dejanj Zanemarjanje mladoletne osebe, izrekli pa 55 ukrepov prepovedi približevanja.

Kličejo tudi za pomoč prijateljicam

Policija se ob prijavi običajno poveže s CSD, lahko pa se žrtve nasilja obrnejo direktno na njih, kjer jim potem predlagajo umik h Kriznemu centru. "Včasih nas ženske pokličejo za nasvet, pogovor, včasih kličejo tudi za to, da bi pomagale svojim znankam,prijateljicam,sosedam,hčeram," pripoveduje Jana Peršič. Ženskam pomagajo na ta način, da jih v primeru ogroženosti zaradi nasilja lahko sprejmejo kadarkoli, namestijo jih lahko za 21 dni. Pomembno je, da so žrtve informirane o tem kakšne možnosti in pravice imajo po zakonu, krizni center pa jim nudi tudi individualizirano psihosocialno obravnavo in podporo.