Slovenska manjšina v Italiji pričakuje, da bo novi volilni zakon zagotovil zastopstvo slovenske manjšine v italijanskem parlamentu v skladu s 26. členom zaščitnega zakona, ki po 20 letih še vedno ni uresničen. Z nedavno ustavno reformo, ki zmanjšuje število parlamentarcev v italijanskem parlamentu, se bo namreč zmanjšala tudi možnost izvolitve predstavnika slovenske narodne skupnosti v italijanski parlament.

"Italijanski strani smo predstavili naše poglede na ustavno in zakonsko ureditev pravic manjšin," je dejal Zorčič. "Mislim, da je bila naša predstavitev uspešna in da bo tudi zadovoljiva za slovensko skupnost v Italiji, ko bo bo prišlo do sprejetja zakona," je dodal.

Na pogovorih s predsednikom komisije za ustavna vprašanja v italijanskem parlamentu Giuseppejem Brescio so se po besedah Zorčiča dotaknili nekaterih konkretnih variant za rešitev vprašanja zaščite slovenske manjšine v Italiji. "Je pa dejstvo, da je proces spreminjanja volilne zakonodaje enako zahteven kot v Sloveniji ali morda še bolj, ker gre za večjo državo," je pojasnil.

Igor Zorčič in Roberto Fico

Povedal je še, da so mu italijanski sogovorniki povedali, da se je v volilnem zakonu zataknilo že pri nekaterih osnovnih vprašanjih, ki niso povezana s slovensko manjšino. "Tako da bodo najprej skušali zadevo premakniti z mrtve točke, šele potem se bodo pogovarjali o tem, kako zagotoviti zastopstvo slovenske manjšine v skladu z zaščitnim zakonom," je dejal.

Iz DZ so sporočili, da je v pogovorih z gostiteljem, predsednikom italijanske poslanske zbornice Robertom Ficom izrazil prepričanje, da je možnost aktivne udeležbe Slovencev v soodločanju o pomembnih družbenih vprašanjih v Italiji ključnega pomena za občutek polne pripadnosti italijanski družbi.

Igor Zorčič in Roberto Fico

Ena od tem današnjega obiska predsednika DZ v Rimu je bila tudi predaja Narodnega doma v Trstu v last slovenski narodni skupnosti, o čemer se je Zorčič pogovarjal z državnim sekretarjem na italijanskem zunanjem ministrstvu Ivanom Scalfarottom. Slovenska narodna skupnost v Italiji v zvezi s tem pričakuje čim prejšnjo spremembo 19. člena zakona o zaščiti slovenske manjšine. Predsednik DZ je dejal, da mu je sogovornik danes zagotovil, da bo to rešeno, morda celo po enem od hitrejših postopkov, zato se nadeja hitre spremembe te zakonodaje in morda čim prejšnje dejanske vrnitve Narodnega doma slovenski skupnosti.

Italijanska stran je tudi izrazila interes za poglobljeno sodelovanje na parlamentarni ravni. Kot je poudaril Zorčič, parlamentarna diplomacija povsod po Evropi pridobiva na pomenu, saj mora odločitve, za katere se dogovorita vladi dveh držav, včasih potrditi parlament.

Igor Zorčič in Roberto Fico

Zanimala jih je tudi izmenjava izkušenj pri vodenju sej in poslovniških vprašanjih. Še posebej je predsednika poslanske zbornice Roberta Fica zanimalo, kako je Slovenija kot ena prvih držav uredila spremembe poslovnika, da ob pandemiji covida-19 omogoča vodenje sej na daljavo. S tem se namreč zdaj ukvarjajo tudi v Italiji in imajo nekaj težav.

Zorčič je še ocenil, da je današnji obisk še en prelomen trenutek v izboljšanju že tako dobrih odnosov med državama.

Tudi s predsednico italijanskega senata Mario Elisabetto Alberti Casellati sta se po navedbah DZ strinjala, da je letošnje leto pomembno za odnose med narodoma in državama, kar je današnji obisk samo potrdil in nadgradil.

Igor Zorčič in Maria Elisabetta Alberti Casellati
 
V Rimu se je predsednik DZ pogovarjal tudi o skupnih prizadevanjih Slovenije in Italije za zmanjševanje posledic migracijske krize. Ta so sogovorniki ocenili kot uspešna tako na terenu, kjer se izvajajo občasne skupne patrulje na meji in policijske akcije, kot tudi na evropskem parketu, pri iskanju pravih rešitev za prenovljeno politiko na področju azila in ilegalnih prehodov meja, so sporočili iz DZ.

Zorčič je predstavil tudi priprave Slovenije na predsedovanje Svetu EU v drugi polovici prihodnjega leta. Eden izmed glavnih ciljev bo prispevati k močnejši in odpornejši EU, ki bo sposobna obvladovati različne krize, kot so pandemije, kibernetski napadi in nezakoniti migracijski tokovi, so sporočili iz DZ.