V Kanadi rojeni Card prihaja s kalifornijske univerze Berkeley in je dobitnik polovice letošnje Nobelove nagrade za ekonomijo. Drugo polovico si delita v ZDA rojeni Angrist z ameriške univerze MIT ter na Nizozemskem rojeni Imbens z univerze Stanford.

Pri nagradi na področju ekonomskih znanosti tehnično ne gre za Nobelovo nagrado, saj je Alfred Nobel ni omenil v svoji oporoki. To nagrado je leta 1968 ustanovila švedska centralna banka ob svoji 300. obletnici in jo podeljujejo v njegovem imenu in skupaj z ostalimi Nobelovimi nagradami.

David Card

Prvič so jo podelili leta 1969 Ragnarju Frischu in Janu Tinbergenu. S tem je ta nagrada precej mlajša od pravih Nobelovih nagrad, ki jih podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Nobel.

Lani sta bila prejemnika Nobelove nagrade za ekonomijo Američana Paul R. Milgrom in Robert B. Wilson. Kraljeva švedska akademija znanosti jima jo je podelila za izboljšave pri teoriji dražb in iznajdbo novih dražbenih formatov v korist kupcem, prodajalcem in davkoplačevalcem po vsem svetu.

Guido Imbens

Na seznamu dosedanjih prejemnikov teh nagrad tako tudi po letošnjem izboru še naprej močno prevladujejo znanstveniki z ameriških univerz.

Z današnjo razglasitvijo se je sklenil teden razglasitve letošnjih Nobelovih nagrad. Letos sta nagrado za medicino ali fiziologijo prejela David Julius in Ardem Patapoutian za odkritje receptorjev za temperaturo in dotik, za fiziko je šla v roke japonsko-ameriškemu znanstveniku Syukuri Manabeju, Nemcu Klausu Hasselmannu in Italijanu Giorgiu Parisiju za njihov prispevek k vzpostavljanju podnebnih modelov in razumevanju kompleksnih fizikalnih sistemov.

Joshua Angrist 

Nobelova nagrajenca za kemijo sta Nemec Benjamin List in britansko-ameriški znanstvenik David MacMillan za razvoj orodja za gradnjo molekul. Nagrado za literaturo je prejel na Zanzibarju rojeni pisatelj Abdulrazak Gurnah. Nobelova nagrada za mir, ki velja za najbolj prestižno, je šla v roke novinarjema Marii Ressa s Filipinov in Dmitriju Muratovu iz Rusije za branjenje svobode izražanja.

Nagrade, ki jih Kraljeva švedska akademija znanosti podeljuje 120 let, bodo tradicionalno podelili 10. decembra, na obletnico smrti ustanovitelja denarnega sklada Alfreda Nobela. Nagrajenci znanstvenih kategorij ter književnosti bodo nagrade namesto v švedskem Stockholmu zaradi pandemije covida-19 predvidoma tudi letos prejeli v svoji domovini. Nobelovo nagrado za mir pa običajno podelijo v norveškem Oslu.