V Sloveniji, ki se je glede indeksa medijske svobode med 180 državami uvrstila na 36. mesto, se težave glede svobode medijev nadaljujejo kljub pritiskom mednarodnih nevladnih organizacij, v poročilu navaja RSF.

V poglavju o Sloveniji z naslovom "Nevarna pot za svobodo medijev" poročilo opozarja, da je obrekovanje še vedno kazensko preganjano, politiki medije še naprej zastrašujejo s tožbami, novinarji pa so pogosto tarča besednih napadov. "Te težnje so prišle še bolj do izraza, ko je Janez Janša, vodja skrajno desne stranke SDS, marca 2020 postal predsednik vlade," navaja poročilo.

Po kampanji blatenja, usmerjeni proti neodvisnemu novinarju (in dopisniku RSF) Blažu Zgagi, ki je preiskoval vladno ukrepanje v koronavirusni krizi, so bili drugi kritični novinarji napadeni na družbenih omrežjih in v provladnih medijih, ki jih financirajo oligarhi, ki podpirajo madžarskega premierja Viktorja Orbana, zaveznika Janše.

Da bi spodkopala uredniško in finančno neodvisnost javne TV in Slovenske tiskovne agencije, je Janševa vlada po Orbanovem zgledu sprejela okvirne institucionalne korake ter konec leta 2020 in v začetku leta 2021 ukinila financiranje STA, ugotavlja poročilo.

Privrženci SDS so ustvarili alternativno "nacionalno tiskovno agencijo", ki objavlja strankino propagando. Poročilo še navaja, da so bili medtem mediji v zasebni lasti ekonomsko prizadeti zaradi odločitve o ustavitvi prodaje časopisov v kioskih v okviru ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa.

Letno poročilo Novinarjev brez meja o indeksu medijske svobode sicer ugotavlja, da je v zadnjem letu novinarstvo "popolnoma blokirano ali resno ovirano" v 73 državah po svetu, v 59 državah pa "omejeno".

"Novinarstvo je najboljše cepivo proti dezinformacijam," opozarja generalni sekretar RSF Christophe Deloire. "Na žalost njegovo proizvodnjo in distribucijo prepogosto blokirajo politični, gospodarski, tehnološki in včasih celo kulturni dejavniki."

Glede indeksa medijske svobode so se najvišje uvrstile Norveška, Finska, Švedska, Danska, Kostarika in Nizozemska, na dnu lestvice pa so Eritreja, Severna Koreja, Turkmenistan, Kitajska in Džibuti.

Območje Bližnjega vzhoda in Severne Afrike je še naprej najbolj represivno okolje za novinarje, ugotavlja poročilo, ki poudarja poslabšanje razmer v zadnjem letu v Iranu, Savdski Arabiji, Egiptu in Siriji.

Novinarji brez meja indeks medijske svobode objavljajo od leta 2002. Pri tem upoštevajo več dejavnikov, kot so neodvisnost medijev, samocenzura, pravni okvir in preglednost.