V zapisu vzgojiteljica, ki sicer piše tudi v imenu svojih kolegov, izrazi skrb, ali se lahko tako majhni otroci brez strahu vrnejo v vrtce, s tem pa ne misli le na strah pred virusom. "Je okolje, ki ga bomo ustvarili strokovni delavci na podlagi napotkov, navodil in priporočil različnih institucij res varno, če pogledamo s strani otrokovega psihološkega razvoja? Predvsem nas skrbi, da bo dan v vrtcu poln omejitev in prepovedi." Sprašuje se, kako se bo počutil otrok, ki bo potreboval topel objem, a bo nanj moral počakati, ker bo pred tem na vrsti razkuževanje in umivanje rok.

Glede na to, da bodo otroci razdeljeni v manjše skupine, bo za skupino skrbela le ena vzgojiteljica, ki pa bo poleg vzgoje in varstva zadolžena še za vrsto "neživljenjskih in nesmiselnih" higienskih ukrepov. "Kako bo, ko bo en otrok v umivalnici, ko bo klical za pomoč pri brisanju ritke, ko boš predvidevamo za njim moral še vse razkužiti, saj je v veliko vrtcih souporaba sanitarij prej stalnica kot izjema? Kdo bo med tem časom skrbel za otroke v skupini? Kdo bo skrbel za otroke, ko bomo vestno razkuževale, brisale površine, kljuke, školjke in umivalnike?" je vzgojiteljica nanizala vrsto vprašanj brez odgovorov.

Virus v vrtec ne more vstopiti?

V ponedeljek otroci ne bodo deležni rutine, ki so jo ponotranjili in ki jim je dajala občutek varnosti. "Razumemo, je krizno obdobje, se moramo prilagoditi. Ampak ne na način, da bomo v skupini same, brez otroku in nam pomembne druge osebe, brez možnosti do uporabe WC-ja, odmora med delom, sočasnosti, ki po zakonu velja ..." piše avtorica zapisa. 

Ob tem je opozorila tudi na stisko, ki jo doživljajo vzgojiteljice. Po njenih besedah ni nihče pomislil nanje, ki bodo v vrtcu izpostavile svoje zdravje: "Ne razumemo, da smo v vrtcu pri delu z otroki varne pred virusom. Virus v vrtec ne more vstopiti? Pri starših teh istih otrok pa smo ogrožene in moramo nositi masko," je pokazala na paradoks predvidenih ukrepov. Po njenem mnenju vzgojiteljem ni zagotovljeno varno delovno okolje, katerega je delodajalec dolžen zagotoviti.

"Vi ste se zaščitili! Kaj pa vzgojitelji, njihove družine, otroci … Kdo bo zaščitil nas? Kdo bo prevzel odgovornost, ko bo pozitiven prvi otrok ali zaposleni, ali če se zgodi drugo Šmarje pri Jelšah?" se sprašuje avtorica zapisa in dodaja, da vzgojiteljice sicer komaj čakajo, da objamejo otroke, "a takrat, ko bo varno, varno za otroke in varno za nas". "V predšolski vzgoji srednje poti ni!" je še zaključila.