Pismo bralca objavljamo v celoti:

Dvakrat ena ni enako enkrat dva. Ko na avtocesti z dvema pasovoma potekajo dela, se dva pasova zožita v enega. Če je največja hitrost skozi ozko grlo enaka 60 km/h, bi morala biti hitrost, s katero bi se avtomobili v dveh kolonah približevali temu ozkemu grlu, enaka 30 km/h.

Vendar vsi vemo, da ni tako, saj običajno stojimo in se ne premikamo s polovično hitrostjo. Tak idealen primer bi zahteval strogo spoštovanje pravila zadrge in njegovo praktično izvajanje, kar pa ni tako preprosto, kot se sliši. Pri zadrgi bi morala vozila tvoriti eno kolono iz dveh, medtem ko pospešujejo. Pri zmernem pospeševanju, naj bi zadrga začela nastajati na oddaljenosti približno 400 m od ozkega grla. Vsak posamezni voznik bi moral vedeti, da se bosta vozili, ki stojita bok ob boku, združili natanko ena za drugo.

Poskušajmo si stvar – zakaj ni tako, kot bi moralo biti – ogledati na primeru, ko poteka delo na levem pasu in se obe koloni združita v eno kolono na desnem pasu. Pri tem opisu bi vpeljal dva izraza za dve skrajni vrsti voznikov. Imenujmo ene kot "drzne = D", druge pa "boječe = B". Rekel bi, da je približno 80 odstotkov voznikov sorte B in 20 odstotkov sorte D.

Če se znajde na levem pasu voznik B, medtem ko se promet upočasnjuje, bo tak voznik poskušal čimprej priti na desni pas, pa čeprav je še kilometer ali več do ozkega grla. To dejanje privede do upočasnitve prometa na desnem pasu, saj vključevanje v neprimernem času privede do zaviranja in ne do pospeševanja. Predvsem pa odpre levi pas po katerem vozniki D "izkoristijo" svojo priložnost.

Običajno drzni vozniki izpeljejo prehitevanje cele kolone, dokler se ne prebijejo do ozkega grla. Tam je promet bolj upočasnjen, kot bi moral biti in – vključevanje voznika D v kolono na desnem pasu – še bolj upočasni to kolono. Po nekaj takih akcijah na levem pasu, promet stoji.

Ker ta svet ni idealen, se običajno znajdemo v situaciji, ko smo na levem pasu in kolona na desni stoji, pred tabo pa je prosta pot do ozkega grla. Po pravilih, ki veljajo v prometu je prav, da se ustaviš, tako kot se je ustavil avto na desnem pasu, ki si ga nameraval prehiteti. Pravilo namreč pravi, da se po vsakem prehitevanju vrneš na desni pas in nato nadaljuješ s prehitevanjem. Prehitel ga boš tik pred ozkim grlom, ko bo promet stekel. Sedaj pa lahko pride do stanja, ki bi ga imenoval 'nestrpnost, zabitost, predrznost, izsiljevanje'.

Zelo verjetno je, da se znajde za tabo voznik D, ki začne hupati in ne more razumeti, zakaj ne nadaljuješ vožnje po levem pasu, saj je pred tabo prosta pot. Ko ga ignoriraš, razume tvoj odziv kot, da mu nasprotuješ ali nagajaš, saj mu preprečuješ, da bi prehiteval kar se le da, saj on to zna. Ko se čez čas stvari umirijo in promet steče, taki vozniki pokažejo vso svojo "užaljenost" tako, da te poskušajo po levem ali desnem pasu prehiteti brez upoštevanja pravila zadrge ena na ena in ko se znajdejo pred tabo, se jim zdi, da je čas, da ti vrnejo, kar si jim storil.

Doživite lahko situacijo, ko so pred tabo na desnem pasu in te ne bodo za nobeno ceno spustili, da se vključiš po pravilu zadrge. Še hujši so tisti, ki speljejo pred tabo v eno kolono in brez razloga zavirajo - verjetno zato, ker mislijo, da ti bodo s tem pokazali, kaj so oni doživljali prej, ko jim ti nisi dovolil, da bi vozili hitreje. Seveda jim v tem trenutku sploh ni mar, da še bolj upočasnjujejo promet skozi ozko grlo, saj ne razumejo nič drugega kot izsiljevanje in maščevanje.

Vsekakor so rešitve za take situacije, ko vsi trpimo s tem, da čakamo v kolonah brez potrebe. Kamere snemajo dogajanje in prav bi bilo, da bi začele deževati kazni po pošti tudi za vsakega, ki neprimerno prehiteva.

Nevio Miklavčič, profesor fizike, Gimnazija Koper