Slovenija je po uveljavitvi samostojnosti kmalu stopila na pot denarne osamosvojitve z uvedbo lastne nacionalne valute tolar. To je kot prva med deseterico držav, ki so leta 2004 postale članice EU, z letom 2007 nadgradila z uvedbo skupne evropske valute evro.

Tolar je v letih svojega obstoja odigral zelo pomembno stabilizacijsko vlogo in užival zelo visoko stopnjo zaupanja. Izkušnje z lastno valuto so po mnenju prvega guvernerja slovenske centralne banke Franceta Arharja tudi dobra popotnica, če bi se v prihodnosti v skupnem evropskem prostoru kaj močno zalomilo.

Slovenija je nam pot denarne osamosvojitve stopila 8. oktobra 1991. Do izdaje tolarskih bankovcev in kovancev so se kot zakonito plačilno sredstvo uporabljali vrednostni boni. Razmerje med jugoslovanskimi dinarji in boni je bilo v tem obdobju 1:1, medtem ko je bil tečaj tolarja v začetku določen pri 32 tolarjih za eno nemško marko.

Banka Slovenije je prve tolarske bankovce - za 100, 500 in 1000 tolarjev - dala v obtok 30. septembra 1992. Sledili so bankovci za 10, 20, 200, 50, 5000 in 10.000 tolarjev. Zasnoval jih je akademski slikar Miljenko Licul, na njih so upodobljeni pomembnejši Slovenci in z njimi povezani motivi. Januarja 1993 so se jim pridružili še kovanci, na katerih so upodobljeni motivi avtohtonih živali na Slovenskem.

Tolar je pot sklenil z letom 2007. Končni tečaj je bil določen pri 239,640 tolarja za evro. Vrednostni boni in tolarski bankovci so zamenljivi v Banki Slovenije brez časovne omejitve. Za tolarske kovance pa se je ta možnost iztekla konca lanskega leta.